ZGODOVINA ŠOLE

ZGODOVINA ELEKTROTEHNIŠKO-RAČUNALNIŠKE STROKOVNE ŠOLE IN GIMNAZIJE LJUBLJANA

Naši sedanji izobraževalni programi izvirajo iz dveh zgodovinskih virov, realke in obrtne šole.
Del naših korenin sega v 2. polovico 19. stoletja, ko je v Ljubljani  začela delovati REALKA, ki je svoje nove prostore dobila v 1874 zgrajenem poslopju, imenitni stavbi v središču mesta, kjer je še danes sedež naše šole.

Nižja realka (od 1852- trije razredi) je pripravljala učence na različne poklice, višja realka (od 1863 - šest razredov, od 1872 sedem razredov) pa za visoko tehniško šolo.

Realka na Vegovi se je v š. l. 1947/48 preimenovala v 1. gimnazijo, 1959. leta se je združila s 3. Gimnazijo Ljubljana Bežigrad in se iz stavbe na Vegovi izselila.

V realki so poučevali mnogi znani Slovenci:

FRAN LEVEC, JUŠ IN FERDO KOZAK, FRANCE VODNIK, ANTON FOERSTER, GOJMIR ANTON KOS, JOSIP MAZI, LAVO ČERMELJ …
Med njenimi dijaki so se v slovenskem kulturnem prostoru uveljavili:
IVAN CANKAR, SREČKO KOSOVEL, MILE KLOPČIČ, RIHARD JAKOPIČ, MAKS FABIANI, MILAN VIDMAR, VLADIMI SKRBINŠEK, dr. FRANCE VREG, dr. MILAN OSREDKAR, BRANKO MIKLAVC, JOŽE SNOJ, dr. MIRKO JURAK, dr. NIKO TOŠ, BOGDAN BORČIĆ, dr. HENRIK NEUBAUER, dr. MARIJAN ZADNIKAR, dr. SAŠO SVETINA in drugi.

Drugi del naših korenin sega v začetek 20. stoletja, natančneje v l. 1912, ko so na ljubljanski DRŽAVNI OBRTNI ŠOLI  (novo šolsko poslopje zgrajeno leta 1911 na Aškerčevi cesti) že obstoječim smerem (šolam) pridružili tudi Delovodsko šolo za elektrotehniko. L. 1920 se je Državna obrtna šola preimenovala v TEHNIŠKO SREDNJO ŠOLO (TSŠ), ki je v š. l. 1927/1928, odprla še drugi letnik Elektrotehniške srednje šole kot vzporedni razred v 2. letniku Strojne srednje šole. Prvi letnik je bil za obe šoli enak. Po letu 1945 je Tehniško srednjo šolo sestavlja pet šol, med katerimi sta za nas pomembni Državna tehniška srednja šola z gradbenim, strojnim in elektrotehniškim odsekom in Državna delovodska šola (gradbeni, strojni, elektro in mizarski odsek).

RAVNATELJI TSŠ od 1927/28 do1958/59:

JOŽEF REISNER (1924/25-1937/38)
LEO NOVAK (1938/39-1939/40
JANKO JURANČIČ (1948/49-1949/50)
FRIDOLIN HACIN (1950/51-1955/56)
ALBERT NUČIČ (1956/57-1958/59)

PREDSTOJNIKI ELEKTROTEHNIŠKEGA ODSEKA:

STANE PREMELČ (1923/24-1927/28)
VIKTOR TURNŠEK (1928/29-1950/51)
IVAN AHTIK (1951/52-1958/59)

1959/60: SAMOSTOJNA ELEKTROTEHNIŠKA ŠOLA NA VEGOVI ULICI V LJUBLJANI

1959/60 je prišlo do reorganizacije tehniških šol.

Oddelki elektrotehniškega odseka ljubljanske Tehniške srednje šole se osamosvojijo in preimenujejo v TEHNIŠKO ŠOLO ZA ELEKTROTEHNIŠKO STROKO, ki se preseli v poslopje nekdanje realke na Vegovi ulici, kjer deluje še danes.

V svojem 50-letnem samostojnem delovanju je šola doživela številne programske, vsebinske, organizacijske, prostorske in kadrovske spremembe, kar se ne nazadnje odraža v njenih nadaljnjih preimenovanjih, in sicer:

1981/82: Srednja elektrotehniška šola Ljubljana (začetek usmerjenega izobraževanja, pridružitev poklicnih programov različnih zahtevnostnih stopenj že obstoječim tehniškim oddelkom;

1991/92: Srednja šola za elektrotehniko in računalništvo Ljubljana (konec usmerjenega izobraževanja, ločitev tehniškega in poklicnega izobraževanja, začetek izvajanja programa računalniški tehnik, nadaljevanje  programov elektrotehnik elektronik in elektrotehnik energetik);

1999/00: Srednja šola za elektrotehniko in računalništvo Ljubljana - Srednja strokovna šola in Strokovna gimnazija (postanemo zavod z dvema organizacijskima enotama /šolama konec poskusne elektro gimnazije);

2008/09: Elektrotehniško- računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana (zopet enovita šola z iztekajočimi se programi elektrotehnik elektronik, elektrotehnik energetik in elektrotehnik računalništva; začetek prenovljenih programov elektrotehnik in tehnik računalništva, začetek prenove gimnazijskega programa).

2009/10: Elektrotehniško- računalniška strokovna šola in gimnazija  dobi uradno potrditev za uporabo skrajšanega poimenovanja VEGOVA Ljubljana, ki postane središčno poimenovanje v novem logotipu šole: 

Razen v obdobju usmerjenega izobraževanja (80. leta. 20. stoletja) so naši dijaki obiskovali
4-letne izobraževalne programe, katerih poimenovanja so se tudi spreminjala (šibki tok, jaki tok, elektronika, elektroenergetika, elektrotehnik elektronik, elektrotehnik energetik, računalniški tehnik; danes so to: elektrotehnik, tehnik računalništva, tehniška gimnazija. 

Med usmerjenim izobraževanjem so se tehnikom pridružili tudi dveletni program za pridobitev poklica monter električnih omrežij in triletna programa za pridobitev poklicev elektrikar energetik oz. elektrikar elektronik.

Pred usmerjenim izobraževanjem so tehniki zaključili šolo z zaključnim izpitom, "usmerjencem" ni bilo potrebno opravljati zaključne preizkušnje, s ponovno uvedbo splošnih in strokovnih gimnazij v 2. polovici devetdesetih let se je vrnila splošna matura. Sprva so lahko tudi tehniki izbirali med zaključnim izpitom oz. splošno maturo, kasneje niso imeli več te možnosti, zaključni izpit je nadomestila poklicna matura. Z njo absolventi  srednjih strokovnih šol nimajo več enakih možnosti pri izbiri in neposrednem vpisu v univerzitetne študijske programe, kot so jo imeli pred uvedbo poklicne mature.

Več o zgodovinskem razvoju naše šole lahko preberete tudi v šolskih jubilejnih publikacijah: PRAZNIK ŠOLE, Lj. 1989; JUBILEJNI ZBORNIK, Lj. 1994, 40 LET NA VEGOVI, Lj. 1999, VEGOVCI VEGOVCEM (zbornik ob 50. obletnici šole), Lj. 2010.