3. marec 2011
Holokavst predstavlja eno najbolj črnih obdobij v evropski zgodovini, ki bo za vedno ostal vtisnjen v spomin človeštva. K pouku zgodovine smo povabili gospoda Antona Ježa, ki je z nami delil svoje spomine na vojna leta, ki jih je sam preživel v nečloveških razmerah v taboriščih Dachau, Überlingen in Allach.
Otvoritev razstave foto reprodukcij Taboriščnega taroka Borisa Kobeta bo 14. marca 2011 ob 11. uri v šolski knjižnici.
Gosta kulturnega dogodka bosta avtor vsebinske zasnove Anton Jež in pisatelj in akademik Boris Pahor.
Vabljeni!
Več o sodelovanju gospoda Antona Ježa pri pouku zgodovine in angleščine si lahko preberete v nadaljevanju tega prispevka.
Holokavst predstavlja eno najbolj črnih obdobij v evropski zgodovini, ki bo za vedno ostal vtisnjen v spomin človeštva. Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta je priložnost, da izkažemo spoštovanje žrtvam vojnega nasilja in okrepimo našo zavest o nesprejemljivosti rasnega sovraštva, ki je spodbudilo holokavst, ko so med drugo svetovno vojno Hitlerjevi nacisti v koncentracijskih taboriščih usmrtili okoli 6 milijonov Judov in nad 5,3 milijona ujetih ali priprtih sovražnikov režima (civilistov in pripadnikov osvobodilnih gibanj) iz vseh zasedenih evropskih držav oz. jih uničevali s prisilnim delom, fizičnim in psihičnim nasiljem, stradanjem ...
K pouku zgodovine in angleščine smo povabili gospoda Antona Ježa, ki je z nami delil svoje spomine na vojna leta, ki jih je sam preživel v nečloveških razmerah v taboriščih Dachau, Überlingen in Allach. Tam je spoznal tudi sojetnika slovenskega umetnika in arhitekta profesorja Borisa Kobeta (1905–1981), ki je pred vrnitvijo v domovino upodobil taboriščne vtise in dogodke na 54 kartah tarok, ki jih hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani.
Taboriščne motive docela lahko razumemo šele ob pripovedi tistih, ki so osebno izkusili prizore, upodobljene na kartah, saj nam avtor ni zapustil komentarjev k upodobitvam.
Ob foto reprodukciji Kobetovega Taboriščnega taroka so se dijaki soočili s posledicami nestrpnosti in zavračanja različnosti in osmislili nesprejemljivost vseh vrst nasilja in potrebo, da se po svojih najboljših močeh odzovejo na vsakršne pojave genocida v sodobni družbi.
Dijake je gospod Anton Jež še posebej navdušil z energijo in velikim posluhom za njihova vprašanja, saj si generacije mladih, ki so jim bile na srečo prizanesene tako trpke življenjske izkušnje, le stežka predstavljajo vojne grozote.