Oktober 2022
KNJIŽNIČARKI PRIPOROČATA
Markun, Eva: Menažerija
Eva Markun, rojena leta 1990 na Bledu, je študentka francoščine in filozofije. Živi in ustvarja na robu gozda, obkrožena s krdelom polhov, čebelami in svojo družino. Uršljanka leta 2016 rada prične s pisanjem ponoči, ko padejo filtri zavestnega pisanja in se sprosti polje podzavesti. Ko se z jutrom filtri ponovno vklopijo, se sprejemajo odločitve ali osnutki romajo na pokopališče idej ali se jim da priložnost, da prerastejo v zgodbo. Pred kazalom je tudi slovarsko geslo, ki pojasni izbiro naslova. Avtorici menažerija predstavlja predvsem prvi pomen zbirka divjih, eksotičnih, ekstravagantnih, čudesnih, živali. Pred nami je neke vrste zverinjak ali kot je v spremni besedi zapisal Harlamov: »Zgodbe iz Menažerije so delo suverene zgodbarice, tako kadar so postavljene na slovensko podeželje kot kadar se dogajajo v azijskih džunglah; tako kadar jo pripovedujejo vase zagledani moški ali kadar se vrti okrog nenaravno inteligentne opice. A ne glede na svojo drugačnost, celo »eksotičnost« so med sabo tudi povsem enakovredne; fantastični elementi, sicer že vedno umerjeni so enakomerno posejani po vseh pokrajinah avtoričine proze; detajli pripovedovalca enako zanimajo povsod.«
Italijanske pravljice: iz italijanskega izročila izbral in priredil Italo Calvino
Italijanski pisatelj Italo Calvino (1923 ̶1985) je po vzoru bratov Grimm leta 1956 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Ob stoti obletnici avtorjevega rojstva je izšel tudi v slovenščini celoten prevod te bogate in raznolike pripovedovalske klasike – 200 zgodb v dveh knjigah. Mojstrske ilustracije so delo Ane Zavadlav.
Šulej, Peter: Vrnitev velikega romantika?
izrazito romantično dekadenčni
na vse močnejše eksplozije
odzivi slabijo in slabijo
še vedno globoko v igri na junake
zasidrane v jezikovnih strukturah
zaplavljene s tehnologijami povezane
z njimi še ne-razpoznavamo ne-ekspandiramo
ohromil nas je nevede kibernetični prostor
še vedno izrazito naivno dekdenčni
na različne načine preskakujemo:
vrednote …
ampak bili smo tako mladi
tako mladi
mladi
KNJIGA MESECAž
Oktobra praznujemo dan reformacije.
Gorenc, Boštjan: Reformatorji v stripu ali kako smo Slovenci dobili prvo res dooooolgo knjigo (in eno krajšo, ki je opisala, kako pišemo)
Protestantizem oz. reformacija je kljub izraziti nenaklonjenosti takratne rimokatoliške cerkve izrednega pomena za nastanek slovenskega knjižnega jezika. Jurij Dalmatin s prevodom Svetega pisma v slovenščino in Adam Bohorič s prvo slovnico slovenščine Arcticae horulae spadata med tiste dragocene osebnosti, ki jih upravičeno lahko imenujemo spreminjevalci sveta. V pričujočem stripu, ki ga je narisal Jaka Vukotič, besedilo pa napisal Boštjan Gorenc, na humoren način spremljamo življenje in delo Adama Bohoriča ter Jurija Dalmatina, spoznavamo njune karakterne lastnosti, ljudi, s katerimi sta sodelovala, zgodovino slovenskega naroda in slovenščine v 16. stoletju. Izčrpno spremno študijo o glavnih junakih stripa in razvoju slovenščine v dobi reformacije je prispeval jezikoslovec in literarni zgodovinar dr. Kozma Ahačič. Stripovski biserček edukativne narave, ob katerem se tudi zelo zabavamo.
NOVOSTI
LEPOSLOVJE
Devetak, Alex: Nedaleč
Zbirka kratkih zgodb zmagovalca Festivala mlade literature Urška 2021. V njih nastopajo navadni ljudje, prav taki, ki živijo nedaleč stran od nas. Lahko se berejo kot roman ali pa kot nepovezane kratke zgodbe.
Fras Popović, Sabina: Prava hokejska banda
Roman se začne s prvo sezono, ko devetletni otroci pričnejo s treniranjem hokeja pri mariborskih Lisjakih. Tine glavni junak, si najbolj želi postati golman. Prva resna tekma za zmago na turnirju vse vpletene potegne v vihar čustev, tako igralce kot njihove starše. V četrti sezoni spoznamo drugačen vidik hokeja, ko trener z besom in psihološkimi pritiski vpliva na igralce, še posebej na golmana, ki je za vse izgubljene tekme glavni krivec. Hokej ni več le otroška igra, temveč postaja resen šport. Jezik je poln psovk in mariborskega slenga, spoznamo tudi, da je grobost hokeja prikazana preko kulture preklinjanja. Z menjavo trenerja se tudi vzdušje v garderobi spremeni. Ko so fantje povabljeni, da zastopajo Slovenijo v Ameriki, v Lake Placidu, na mednarodnih otroških olimpijskih igrah se zastavi vprašanje ali je mogoč še en hokejski čudež. V romanu spoznamo pogled otrok na hokej, njihove stiske in veselje ob uspehu, spoznamo tudi zahteve staršev in njihove želje, predvsem pa pomembnost ekipnega duha in ritualov, ki se odvijajo pred tekmo.
Kumerdej, Mojca: Gluha soba
Gluha soba je, kot beremo v slovarju, izoliran in zaščiten prostor,ki se v bolnišnicah uporablja za osamitev okuženih bolnikov in za intenzivno terapijo, najpogosteje pa je to prostor, namenjen snemanju, s posebno oblogo, ki ščiti pred hrupom in duši neželeno odmevanje. Tako zgodbe, zbrane v tej knjigi, prisluškujejo neslišnemu glasu, fantomskemu odmevu, šumenju v ušesu, kot bi zares odmevalo samo v nas. Gluha soba je veselo oznanilo iz krasnega novega sveta, ki nam ga je predstavil Huxley, pa vendar povsem drugačnega, ki ga običajno oko še ni videlo, čeprav so njegovi obrisi in sence vedno bolj razvidni; pripovedovalsko očišče je zamaknjeno, a skrajno izostreno, in natančno ter dosledno popisuje notranji svet junakov tukaj in zdaj. To so veličastne podobe iz sanj, o katerih nam je nekoč že poročal Cankar. Še več, pripovedi, ki nam jih mojstrsko ubeseduje Mojca Kumerdej, niso zgolj pisateljsko dovršene, ampak so s svojim sporočilom, uvidom in korenitostjo tudi preroške. Pisateljica nam v svojem brezkompromisnem pisanju, ki razkriva grozo in sanje, podaja kodiran ključ do nebes in pekla, če se pri tem spomnimo samo velikega Emanuela Swedenborga. Mojca Kumerdej je izpisala pretresljivo, tudi srhljivo in strašno knjigo, a nenavadno globoko in lepo, kot bi nas vabila in opogumljala, naj nas ne bo strah vsega novega, hkrati pa pred nas postavlja najvišjo zahtevo, kako ohraniti lepo in dobro v človeku. Lov na duše se je zares začel. Prvo poročilo je že tu.
Lemaić, Vesna: Trznil je, odprla je oko
Tretja kratkoprozna zbirka Vesne Lemaić se bere kot roman. Zgodbe si namreč sledijo v kronološkem zaporedju in se zgoščajo okrog odnosa med vnukinjo in dedom. V prvi je vnukinja šele dobro na poti, deda pa preganja misel o tem, v kakšno žensko bo odrasla …
V drugi se njun odnos že zariše – na eni strani topla ljubezen, a tudi skrb, na drugi neukročena domišljija in svoboda. Tretja zgodba ju umesti v širšo družino, ki s sabo nosi težo običajev in tradicije. Četrta prikazuje prekarno življenje mladih, ki so pogosto prisiljeni v izkoriščanje starih. Peta raziskuje družinski izvor in gosto, črno senco zgodovine. V zadnji zgodbi pa svojo senco že meče smrt, ki jo vnukinja »sebično« odganja stran. Osebno, ki je politično, in kratke zgodbe, ki dokazujejo, da je to ena najbolj aktualnih, neposrednih in živih vrst literature, Vesna Lemaić pa ena njenih najbolj vnetih privrženk.
Makarovič, Svetlana: Baladne pravljice
Najnovejša knjiga Svetlane Makarovič prinaša pet mojstrskih baladnih pravljic: Mesečinsko struno, Rdeče jabolko, Sago o Hallgerd, Kataleno in Balado o Sneguročki z globljo in neprimerno temnejšo vsebino, kot smo je sicer vajeni v pravljicah.
Svetlana Makarovič je vedno poudarjala, da ne piše pravljic za otroke oziroma ne samo za otroke, kar še zlasti velja za baladne pravljice s posebnim, celo srhljivim vzdušjem, ki ga vzbuja »zlo kot vseobsegajoča sila«.
Partljič, Tone: Strnišča: zgodbe o otrocih in vojni
Knjiga prinaša devet kratkih zgodb, za katere avtor pravi, da jih je že dolgo nosil v sebi. Lepe, nekatere pretresljive, celo tragične zgodbe o otrocih v raznih vojnah in o njihovem trpljenju. Zgodbe so mozaik prvoosebnih pripovedi … Pripoveduje jih avtor, vsevedni pripovedovalec. Kljub zahtevni tematiki, ki bralca spravi do solz, knjiga ni v celoti črna ali pesimistična, ampak ostaja človeška, navsezadnje govori o rojstvu, božiču, toplem zatočišču družine, pomenu matere, očeta … To je popisano v teh zgodbah, ki jih je pisalo življenje. In ki bi jim avtor najraje dal podnaslov Da se ne pozabi.
Skenderović, Selma: Zakaj molčiš, Hava?
Gre za 15 kratkih zgodb, ki jih pripoveduje Hava. Če je bila v otroštvu junakinja deležna predsodkov, nemoči in strahu, sedaj svoj molk zamenjuje s pravico do besede.
Kot je v spremni besedi zapisala pisateljica in avtoričina mentorica pri nastajanju knjige, Suzana Tratnik: “Pred seboj imamo pogumno pisavo, ki se suvereno loteva neprijetnih, nevidnih in zatajevanih tem, razlik, sovražnosti, tudi tesnobe in potrošniške miselnosti, pri čemer avtorica ne zastopa položaja izvzetega, privilegiranega Avtorja oziroma Avtorice, ampak žive komentatorke /…/ Pisava Selme Skenderović je vedno sočutna do razlik, četudi jih velikokrat ponazarja neprizanesljivo in ostro, sama pripovedovalka pa angažirano posega v dogajanje in tako tudi v sam pripovedni tok.” Presunljiva in ganljiva pripoved, ki te prisili k ukrepanju ter vabi v strpno sobivanje.
Botton, Alain de: Tok ljubezni
Rabih in Kirsten se zaljubita. Poročita se in imata otroke. Družba nas uči, da se tu zgodba konča.
V resnici pa se tu šele vse začne. Tok ljubezni stopa po sledeh Rabiha in Kirsten od njune prve zaljubljenosti, skozi neizogibna razočaranja, do uvidov zrelosti.
Bralec skupaj z njima odkriva, kako v odnosu sčasoma prilagodimo pričakovanja, kako se naši ideali podredijo pritisku povprečnega življenja in preživetja ter kaj je v resnici prava ljubezen.
Carty-Williams, Candice: Queenie
Queenie Jenkins gre vse narobe. Šefinja ne razume njenih prioritet, njen fant njenih težav, prijateljice pa njenega odnosa do moških. Njeno jamajško družino zanima samo, ali je dovolj jedla in ali je v redu. Ampak kako naj bo v redu, ko pa med njo in okolico očitno vlada kratek stik? Razpeta je med svetove, ki jo vlečejo vsak na svojo stran – bo končno našla svoj glas?
Emezi, Akwaeke: Kako je umrl Vivek Oji
V malem mestu na jugovzhodu Nigerije neko popoldne Vivekova mama na hišnem pragu najde sinovo truplo, zavito v rdečo tkanino. Ob njem ni nobenega sporočila, nobenega pojasnila. Ob izgubi edinega otroka jo obsede želja, da bi odkrila razlog njegove smrti.
Vivek se je še kot otrok zdel drugačen od drugih, se v najstništvu umaknil vase in se ji v zadnjih letih močno odtujil. Zdaj začne pot do njega iskati v okoliščinah njegove smrti, odločena, da bo prišla do dna njegovi skrivnosti. Kdo je bil Vivek? Kako je umrl? Predvsem pa, kako je živel?
Kako je umrl Vivek Oji je zgodba o sprejemanju drugačnosti, o pomenu varnega doma in o ceni, ki jo morajo nekateri plačati, če želijo biti to, kar so.
Fleming, Ian: Moonraker
Tretji od Flemingovih romanov o tajnem agentu z licenco za ubijanje Jamesu Bondu, objavljen 1955, velja za njegovo najboljše delo.
Poslovnež Hugo Drax gradi vesoljsko plovilo, ki naj bi branilo Anglijo. Vendar Drax v resnici dela za Sovjetsko zvezo in Moonraker, čudež tehnike, ki naj bi povzročil jedrsko eksplozijo v Londonu, Draxu pa bi ta katastrofa prinesla še dobičke na borzi. Netipično za Flemingovo pisanje se ves roman dogaja v Angliji in natančno odslikuje strahove blokovskih spopadov v času hladne vojne.
Groen, Hendrik: Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in 1/4: kako z življenjem narediti še kaj
»Če se ima človek česa veseliti, to krepi tudi veselje do življenja.« Hendrik Groen, prebivalec doma upokojencev, je prepričan, da je mogoče na stara leta še vedno uživati. Da bi s sotrpini (vsaj za hip)
ubežali starostnim tegobam in životarjenju v domu, ustanovijo društvo Starine, ne pa crkovine. Z združenimi močmi bodo poskušali z življenjem narediti še kaj.
Groen, Hendrik: Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 85 let: do konca se živi
Hendrik Groen je svoj prvi dnevnik objavil leta 2014 in se takoj prikupil bralcem. Na Nizozemskem je postal pravi fenomen – ima profil na Facebooku, dobil je svoj klub oboževalcev, po knjigi so posneli tudi televizijsko serijo. Navdušen odziv – knjiga je izšla v 25 državah – je simpatičnega starostnika spodbudil k pisanju dnevniškega nadaljevanja. Člani kluba Starine, ne pa crkovine v novem letu sklenejo, da ne bodo iskali le novih kulinaričnih in izletniških doživetij, temveč se bodo tudi družbeno angažirali. S premišljeno kampanjo bodo prevzeli odbor stanovalcev in se postavili po robu samovoljni direktorica doma … Hendrik z značilnim, na trenutke pikrim humorjem jemlje na muho sostanovalce, vodstvo, svoje prijatelje in starost na splošno, pri čemer ne prizanaša niti sebi.
Groen, Hendrik: Zadnji skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 90 let: vedrega duha jemljem slovo
Hendrik Groen, eden najbolj priljubljenih starčkov na svetu, je dopolnil 90 let. V trenutku, ko mu stvari vse bolj uhajajo iz rok (in iz glave), se odloči, da bo še zadnjič začel pisati dnevnik. Če spominov ne more več zadržati v mislih, bodo ostali vsaj na papirju.
V svojih zapisih, gotovo najbolj ganljivih doslej, se obenem s prepoznavnim humorjem pogumno zoperstavlja starosti. Zabavne opazke tokrat niza predvsem na račun nenadne epidemije covida-19 in cirkusa, ki ga ta povzroči v domu.
Harper, Elodie: Volčji brlog
Mati jo je prodala. Kot sužnja se je znašla v pompejskem bordelu. Odločena je, da bo preživela. Ime ji je Amara. Dobrodošli v Volčjem brlogu … Amara je bila nekoč ljubljena hči, dokler ni očetova smrt pahnila njene družine v revščino. Zdaj je v Pompejih sužnja v zloglasnem bordelu, v lasti moškega, ki ga prezira. Ostra, pametna in iznajdljiva Amara je prisiljena skrivati svoje talente. Za zdaj je njena edina vrednost zgolj v poželenju, ki ga je sposobna zanetiti v drugih.
Toda Amarin duh še zdaleč ni zlomljen. Podnevi hodi po ulicah z drugimi ženskami iz Volčjega brloga, tolažbo pa najde v smehu in sanjah, ki jih deli z dekleti. Kajti ulice Pompejev so polne priložnosti. Na njih se lahko tudi najnižjemu sužnju nasmehne sreča in ga skokovito povzdigne v bogastvo. Amara se je naučila, da ima vse v tem mestu svojo ceno. Toda koliko jo bo stala svoboda?
Hotakainen, Kari: Ulica okopov
Mattijevo življenje spremeni usodni udarec, zaradi katerega ga zapustita žena in hčerka. Ker pripada generaciji moških, ki je svojo zavezanost enakosti dokazala s poštenim opravljanjem gospodinjskih opravil in s skrbjo za otroka, izguba družine zlomi hrbtenico Mattijevega obstoja. Da bi življenje spet imelo smisel, mora dobiti nazaj svojo družino. Prepričan je, da mu bo to uspelo, če bo le uresničil ženine sanje o nakupu hiše. Z daljnogledom okoli vratu se odpravi na safari po stanovanjski soseski – raziskuje navade tamkajšnjih prebivalcev in išče primerno tarčo … Njegova obsedenost ga žene do ekscesov in kmalu ni več poti nazaj.
Kuśniewicz, Andrzej: Lekcija mrtvega jezika
V najboljšem Kuśniewiczevem romanu, ki je izšel leta 1977, prebiramo ritmično briljantno, s skoraj glasbenimi sekvencami izpisano mračnjaškolirično epopejo o zadnjih mesecih življenja Alfreda Kiekeritza, poročnika konjeniškega švadrona avstro-ogrske vojske in Slovenca po rodu. Obenem pa je to pričevanje o zatonu sveta, ki je skupaj s habsburškim cesarstvom izginil ob koncu prve svetovne vojne. Na smrt bolni protagonist romana v galicijskem zaledju vzhodne fronte vneto zbira umetniška dela in njihove replike s področja ars moriendi ter skuša v njih razbrati globlje sporočilo o izkušnji smrti.
Levy, Deborah: Lastna hiša
Lastna hiša je tretji del avtobiografije Deborah Levy (prva je Vsega tega nočem vedeti in druga Cena življenja). Vse tri knjige opisujejo življenje samostojne ženske, pisateljice, ki živi tukaj in zdaj. Gre za tako imenovano živo biografijo. Levyjeva spoznava, kako je svet, tudi na zahodu, še vedno po malem patriarhalen. Taki sta tudi kultura in družba. Vse to jo pri šestdesetih navdaja z željo po še večji osebni svobodi, samostojnosti. V luči tega si seveda prizadeva za prepoznavnost svoje literature in razmišljanj. Njena identiteta ni samo pisateljska. Je tudi ločenka, mama dveh hčera, študentk, ki odhajata v svet odraslosti. Zdaj, ko ji ostaja čas, se spomni, da je na vrsti ona sama. Pa naj gre za kuhanje, osebno nego, počitek, potovanja, razmišljanja, pisanje. Kakšna svoboda! Vse odločitve so čisto in povsem njene. Čeprav sanja o lastni hiši, ki bi stala nekje ob vodi, ob jezeru ali reki, lahko tudi ob morju, na vrtu pa bi raslo granatno jabolko, je ni lastnine, ki bi Deborah definirala, jo priklenila in zamejila njeno prostost. Pomembni sta hčeri, s katerima so vse bolj povezane in množica ljudi, ki jih opazuje ali z njimi prijateljuje. In prijatelje sprejema z velikim razumevanjem, četudi imajo napake. Nihče pač ni popoln. Zanjo so pomembni njeno notranje življenje, razmišljanja in zadovoljstvo z medosebnimi odnosi. Ter seveda njeno literarno ustvarjanje. In hišo, kakor tudi lastno sobo (Lastna soba Virginije Woolf, na katero se je navezala z naslovom in tudi z razmišljanji) lahko nosiš v sebi. Zaključek žive biografije Deborah Levy kliče po nadaljnjem branju, razmišljanju, življenju z veliko začetnico.
Marojević, Igor: Beograjčanke
S knjigo Beograjčanke je Igor Marojević začel svoj vzlet v srbsko literarno ozvezdje: od leta 2014, ko je bila prvič natisnjena, je skoraj vsako leto izdal eno prozno delo. Marojevićeve knjige so provokacija, zašpiljena s koncizno sintakso in natančno izrisano fabulo: gre za avtorja, ki se ne ženira zaradi perečih tem sedanjosti in zgodovinje pitoresknih balkanskih skupnosti, vendar tudi za pisatelja, ki je svoj veliki talent podkrepil s trdim delom.
Mason, Carol: Zamolčane skrivnosti
Zunanjemu opazovalcu se zdi življenje družine Rossi popolno. Živijo v urejeni hiši v dobri soseski, mama Emily je predavateljica na univerzi za polovični delovni čas, oče Eric je zaposlen v gradbeništvu v Londonu, starejši sin Daniel je obetaven teniški igralec, mlajša hči Zara pa je tiha in nežna. Dokler nekega dne domov ne pripelje nove sošolke, ki ima nanjo zelo slab vpliv. Zara prične izostajati iz šole, se družiti s čudnimi ljudmi in jemati droge. Mama Emily je obupana, trudi se uporno najstniško hči usmeriti v pravo smer, pri čemer računa tudi na Ericovo pomoč, a je nikakor ni deležna. Odstotni oče ima kup svojih težav, ki jih neuspešno rešuje, zaradi česar veliko prepogosto poseže po alkoholu. V na videz popolni družini se pričnejo kazati razpoke, ki pa niso nove, le zelo dobro prekrite.
Murakami, Haruki: Vsi božji otroci plešejo
Zgodbe, zbrane v tej knjigi, so izhajale posamično, pod skupnim naslovom Po potresu, v mesečniku Šinčo (glasilu založbe Šinčoša).
Rdeča nit vseh besedil je katastrofalni potres v mestu Kobe leta 1995, v katerem je umrlo 6400 ljudi. Protagonistov zgodb potres sicer ne prizadene neposredno, toda za vse pomeni točko preobrata v njihovih dosedanjih, povprečno vsakdanjih življenjih. Zgodbe so fantastično branje, saj pretanjeno, mehko in melanholično govorijo o naši človeškosti.
Nesbø, Jo: Kraljestvo
Visoko v gorah je samotna kmetija in na njej živi Roy. V vasi ima bencinsko črpalko in bolj kot ljudje ga zanimajo ptice. Enolično življenje dobi nov zagon, ko se domov vrne mlajši brat Carl. Nista se videla, odkar je pred petnajstimi leti po tragični smrti staršev odšel v ZDA. Carl s seboj pripelje privlačno ženo, arhitektko, in skupaj imata velike načrte za domači kraj. Na družinskem zemljišču bosta postavila hotel, obogateli pa ne bodo le onadva in Roy, to bo tudi pre-porod od sveta pozabljene vasi. Roy stoji bratu ob strani, toda njegov mir je porušen, saj se v velikopoteznih načrtih kmalu pokažejo razpoke, na dan pa počasi prihajajo tudi dolgo zakopane družinske skrivnosti.
Ness, Patrick: Več kot to
Poznaj samega sebe in pojdi z glavo skozi zid.
Seth je najstnik. Utaplja se. Ledena voda iz njega iztisne življenje. Prebudi se pred hišo, kjer je živel kot otrok, še preden so se z družino preselili čez ocean v Ameriko. Na ulici ni žive duše. Še več, svet okoli njega izgleda zapuščen in pozabljen. Na prvi pogled se zdi, kot da se je prebudil v lastnem bizarnem peklu. Bo celo večnost moral preživeti sam, v tem svetu, ki je srhljivo prazen in tih? V hiši najde svojo krsto, le kako mu je uspelo iz nje zlesti pred hišo? A krsta ni namenjena mrtvecem, namenjena je živim. Več kot to bo navdušila ljubitelje znanstveno fantastičnih srhljivk, saj je nekakšen hibrid Cone somraka in Matrice. Je to kar vidimo in občutimo res edino resnično? Ali obstaja še nekaj več kot to?
Pamuk, Orhan: Čudaštvo v moji glavi
Čudaštvo v moji glavi je roman, na katerem je Orhan Pamuk delal šest let. To je zgodba o prodajalcu boze Mevlut, njegovi ženi, ki ji je kar tri leta pisal dolga ljubezenska pisma, in njunem življenju v Istanbulu.
V štirih desetletjih med letoma 1969 in 2012 Mevlut na ulicah Istanbula opravlja vrsto različnih del, od prodaje jogurta in kuhanega riža do čuvaja parkirišča. Opazuje veliko različnih vrst ljudi, ki se gnetejo na ulicah, opazuje, kako večino mesta porušijo in ponovno zgradijo, in vidi migrante iz Anatolije, ki obogatijo. Hkrati je priča vsem transformativnim trenutkom, političnim spopadom in vojaškim udarom, ki oblikujejo moderno Turčijo. Vedno se sprašuje, kaj je tisto, kar ga loči od vseh drugih – vir te nenavadnosti v njegovih mislih. Tako v dolgih zimskih večerih ne neha prodajati boze in skuša razumeti, kdo je v resnici njegova draga in kdo so ljudje, ki ga obdajajo. Kaj je v ljubezni najbolj pomembno: kaj si želimo ali kaj nam je namenila usoda? Ali naše izbire narekujejo ljudje, ki so nam blizu, kdo se odloči, ali bomo srečni ali ne, ali pa te stvari določajo sile zunaj našega nadzora?
Čudaštvo v moji glavi poskuša odgovoriti na ta vprašanja, hkrati pa prikazuje napetosti med urbanim in družinskim življenjem ter bes in nemoč žensk, ki so skoraj ujetnice svojih domov.
Saint, Jennifer: Ariadna
Kretska princesa Ariadna med odraščanjem pozdravlja zarjo s plesom in posluša dojiljine zgodbe o bogovih in junakih.
Toda pod zlato palačo odmevajo nenehno prisotni koraki njenega brata Minotavra, pošasti, ki zahteva krvno žrtvovanje.
Ko na Kreto kot ena od njegovih žrtev in hkrati z junaško željo, da pokonča to krvoločno zver, prispe atenski princ Tezej, Ariadna v njegovih očeh ne uzre grožnje, temveč priložnost za beg. Pomaga mu ubiti Minotavra, s tem pa se upre bogovom, izda družino in državo ter zaradi ljubezni tvega vse.
Bo Ariadna z odločitvijo, da pomaga Tezeju in izda Kreto, v svetu, v katerem so ženske zgolj figure mogočnih mož, poskrbela za srečen konec? Ali bo postala žrtev častihlepnega ljubimca? In kaj bo z njeno ljubo mlajšo sestro Fajdro, ki jo je pustila za sabo?
Sršen, Ivan: Harmatan
Emigrantko iz Nigerije, Uhonomi, sprejmejo v nemški, ženski zapor. V celici se znajde z gansko sojetnico, kar pomeni, da se v siceršnjih razmerah ne bi niti pogledali, v kaznilnici pa počasi le razvijeta pristen človeški odnos. Spoznamo tudi nekaj drugih jetnic, med njimi z Balkana. Vse skupaj opazujemo v kaznilniškem in širšem družbenem sistemu, kjer vlada logika izkoriščanja položaja, skorumpiranosti in razčlovečenosti, tako varnostnika, duhovnika, novinarke, direktorja zapora kot tudi sojetnice. Le sem ali tja kak odnos osvetli prizorišča celic, najsi bo to lezbična ljubezen ali materinska skrb za sojetnico. Odnos kot topel, suh veter harmatan (po katerem knjiga nosi naslov), ki begunkam, emigrantkam, beračicam, simbolno vsem nam, beguncem iz aktualne realnosti, prinaša zrno upanja. Da tudi v temi, obkroženi z zombiji, najdemo roko, odnos.
Teller, Janne: Vse
Kratke zgodbe v zbirki Vse so sicer napisane preprosto in na prvi pogled namenjene najstnikom, v resnici pa je to literatura, ki zahteva zrelejšega bralca, saj so teme in vprašanja, ki jih zgodbe postavljajo neprijetne, boleče in bralca silijo k razmisleku in debati. Zgodbe v tej zbirki namreč spodbujajo pogovore o nestrpnosti, predsodkih in kulturnih razlikah, o nasilju, spolnih zlorabah in zaščiti ljubljenih, o duševnih motnjah, sanjah in identiteti.
Wells, Dan: Nisem serijski morilec
Petnajstletni John Wayne Cleaver je nevaren in sam se tega dobro zaveda. Obseden je s serijskimi morilci, toda resnično si ne želi postati eden od njih. Mračni vzgibi ga vselej preizkušajo, zato se zavoljo sebe in zaradi varnosti vseh okoli njega ravna po strogih pravilih, ki si jih je postavil in skuša živeti normalno življenje. Ko pa se v njegovem mestu pojavi resnična pošast, mora sprostiti svojo temno stran, da bi jo lahko ustavil. A brez pravil, ki bi ga brzdala, je lahko celo bolj nevaren od pošasti, ki jo skuša ubiti.
LITERATURA V TUJIH JEZIKIH
Kuang, Rebecca F.: The burning god
POEZIJA
Zbirka dijaške poezije: 2022
Dela, ki so prispela na natečaj Dijaške organizacije Slovenije. Med njimi najdemo nekaj pravih biserov.
Dintinjana, Veronika: V suhem doku
Cankarjevo tekmovanje 2022.
Zbirka, za katero avtorica pravi, da je nastajala zadnjih osem let, je zanimivo pisanje in nadgradnja prve pesniške zbirke, Rumeno gori grm forzicij. Dintinjana pesni o človeškem potovanju, ki se pravzaprav konča na začetni točki, ki ni več takšna, kakršna je na začetku bila. “Poezija ne identificira znanega, temveč uzira neznano,” zatrjuje avtorica, ki obenem rada pove, da ji je osebno všečnejša njena prva zbirka, ker zajema več svetlega kot slednja, v kateri se temni toni ne uravnovešajo s svetlimi kakor v prvi pesniški zbirki. Ladjo in morje uporablja, tako kot njena citirana vzornika, kot prispodobi za nemoč človeka pred lastno usodo, človekovo majhnost, nepomembnost in način, kako vse skupaj sprejeti in oddelati v sebi. Po dolgem potovanju se vrača domov, razjasnjuje odnos z očetom, išče notranjo osebno svobodo, izpostavlja razpoke, obračunava z življenjskim stanjem, nenazadnje pa, zatrjuje, poetiziranje presega razumevanje sveta zgolj z racionalnim delom možganov. Vsebinska večplastnost, šopki asociacij, večni preplet erosa in tanatosa, individualnega in tradicionalnega, so teme, značilne za avtoričino odlično poezijo.
STROKOVNA LITERATURA IN NELEPOSLOVJE
Hvala, Sergej: Prva bitnost: od rojstva videoiger do konca njihovega otroštva
Prva bitnost: od rojstva videoiger do konca njihovega otroštva je slovenska knjiga o preteklosti videoiger in vsega, kar je z njimi povezano. Na skoraj 380 straneh vas Sergej »Sneti« Hvala popelje od dobe fliperjev, avtomatov in prvih konzol ter računalnikov, ki so nastajali še v sedemdesetih letih minulega stoletja, prek vladavine osembitnih hišnih mlinčkov in uveljavitve njihovih šestnajstbitnih naslednikov do razmaha klonov IBM-ovega PC-ja in nastopa srebrnega ploščka, ko se je sredi devetdesetih s prehodom Sonyjevega PlayStationa v mainstream končala doba nedolžnosti in so videoigre postale resen posel. Zgodovinopisna, esejistična, nostalgična, kritična in občasno poetična poglavja, ki ne pozabijo na domačo sceno, tvorijo sliko razgibanega in vse bolj udarnega področja, ki je zaznamovalo življenja množic in se sčasoma prevesilo v največjo industrijo zabave na svetu. Naj si bil zraven ali ne, ta bukla je popoln vodnik po razlogih za tak razmah!
Clear, James: Atomske navade: preprost in preizkušen način za pridobivanje dobrih in opuščanje slabih navad
Knjiga se v celoti posveča načinu, kako se lahko vsak dan izboljšamo za en odstotek tako, da se znebimo slabih navad in pridobimo dobre. Navaja najpogostejše napake, ki jih ljudje storimo pri spreminjanju navad. Razloži, kako pridobiti motivacijo in voljo za spremembe, kako zgraditi močnejšo osebnost in kako verjeti v svoj uspeh. Pokaže, kako pripravimo okolje, da uspeh pri spreminjanju navad lažje dosežemo. Če pri tem slučajno skrenemo s poti, nam knjiga svetuje, kako kljub temu doseči cilj.
Štefančič, Marcel: Vojna: eseji o koncu sveta
Marcel Štefančič, jr., filmski kritik in esejist, že dolgo angažirano spremlja dogajanje po vsem svetu in pri nas. Njegova najnovejša esejistična knjiga Vojna: eseji o koncu sveta je njegov premislek o vojnem konfliktu v Ukrajini, ki ga Marcel Štefančič, jr. predstavi v vsej svoji kompleksni zgodovinski in sodobni perspektivi.
Inwood, Brad: Stoicizem: zelo kratek uvod
Stoicizem je po eni strani filozofska šola antične Grčije in Rima, po drugi pa filozofsko gibanje, ki še v 21. stoletju navdihuje ljudi, da ponovno premislijo in reorganizirajo svoje življenje tako, da bi dosegli osebno zadovoljstvo. Avtor raziskuje začetke šole v filozofiji Grčije v 4. stoletju pr. n. št., preučuje njeno zgodovino in doktrine ter njen odnos do filozofije Platona, Aristotela in njunih naslednikov. Oriše zgodovino recepcije šole v zahodni tradiciji in dokazuje, da kljub razlikam med starodavnimi in sodobnimi stoiki obstaja skupno jedro filozofskega uvida, ki moderno različico stoicizma združuje ne le s Seneko, Epiktetom in Markom Avrelijem, ampak tudi s prvotnimi ustanovitelji šole: Zenonom, Kleantom in Hrizipom.
Flajs, Tomaž: Dodo se pogovarja: vodnik po psihoterapiji
Priročnik je plod dela več avtorjev kot tudi raziskovalcev širom sveta, ki so z izsledki o t. i. »skupnih dejavnikih« v psihoterapiji omogočili vsebinski temelj, na katerem smo gradili naš tekst. Prav ta spoznanja so nas, kot predstavnike različnih psihoterapevtskih pristopov v Sloveniji, spodbudila k sodelovanju, saj kažejo, kaj je kljub razlikam v teoriji in v praksi vsem našim pristopom skupno.
Rosenberg, Marshall B.: Nenasilna komunikacija: jezik življenja
V knjigi je predstavljena preprosta, toda učinkovita metoda sporazumevanja, ki zadovoljuje potrebe vseh udeleženih. Popelje nas od razdiralnega jezika sodb, moraliziranja, vrednotenja in etiketiranja do povezovalnega jezika, v katerem se z opazovanjem in poslušanjem osredotočamo na potrebe in občutke sogovornika ter na jasen način izražamo svoje. Nenasilno sporazumevanje temelji na štirih podpornih stebrih: opazovanju dejanj, ki jih vidimo; osredotočenosti na lastne občutke ob videnem; izražanju potreb in želja, ki se skrivajo v naših občutkih in zahtevah, naslovljenih na drugega, ki so za nas pomembne, ker bodo obogatile naše življenje. Avtor poudarja, da nenasilna komunikacija ni toga, vnaprej dana formula, ampak je v vsaki situaciji, v različnih kulturah in ob različnih ljudeh drugačen odraz življenja v vseh udeleženih.
Torkar-Papež, Katarina: Esej na maturi 2023
Z Esejem na maturi 2023 se boste hitreje in boljše pripravili na pisanje eseja. Priročnik Esej na maturi vsebuje natančno in sistematično predstavitev štirih dramskih del, predpisanih za maturo leta 2023 – Antigone, antičnega dramatika Sofokleja; Nore (Hiše lutk), norveškega dramatika Henrika Ibsena; Dogodka v mestu Gogi, slovenskega književnika Slavka Gruma in Antigone, slovenskega dramskega ustvarjalca Dominika Smoleta.
Zupan Sosič, Alojzija: Nekaj v megli nad reko ali Literarna interpretacija (maturitetnih) besedil
Monografija Alojzije Zupan Sosič Nekaj v megli nad reko ali literarna interpretacija (maturitetnih) besedil si prizadeva okrepiti veselje do literarnega branja in osvetliti nekatere poti literarne interpretacije. Pregledno znanstveno delo se pri razlagi različnih vrst branja – glasno in tiho, površno in poglobljeno, prvo in drugo, klasično in elektronsko branje ter podrobno in oddaljeno branje – najbolj posveti razlikovanju med literarnim in neliterarnim branjem, pri sistematizaciji literarne interpretacije pa dvema fazama in štirim členom.
Viri opisov: buca.si, bukla.si, dobreknjige.si, emka.si, felix.si, galarna.si, goga.si, jazbina.si, mklj.si, mladinska-knjiga.si, primus.si