Oktober – december 2025
KNJIŽNIČARKI PRIPOROČATA
Shafak, Elif: Po nebu tečejo reke
To je zgodba o izgubljeni pesmi, dveh velikih rekah in treh izjemnih življenjih, ki jih povezuje – ena sama kapljica vode.
V ruševinah Ninive, starodavnega mesta v Mezopotamiji, ležijo v pesku fragmenti davno pozabljene pesmi, Ep o Gilgamešu.
V viktorijanskem Londonu se na bregovih umazane Temze rodi izjemen otrok. Arthurjeva edina možnost za pobeg iz revščine je njegov briljanten spomin. Ko mu njegov dar prinese mesto vajenca v tiskarni, se Arthurjev svet odpre daleč onkraj barakarskih naselij, ena knjiga pa ga kmalu popelje čez morje: Ninive in njeni ostanki.
V Turčiji leta 2014 Narin, jazidsko dekle, ki živi ob reki Tigris, čaka na krst z vodo, prineseno iz svetega kraja Lalish v Iraku. Slovesnost je kruto prekinjena in kmalu morata Narin in njena babica potovati čez vojno razdejano ozemlje v upanju, da bosta dosegli sveto dolino svojega ljudstva.
Leta 2018 se v Londonu razbitega srca hidrologinja Zaleekhah preseli na hišico na reki Temzi, da bi pobegnila iz razpadlega zakona. Zaleekhah predvideva življenje brez ljubezni in smisla – dokler nepričakovana povezava z njeno domovino ne spremeni vsega.
Kimmerer, Robin Wall: Obilje in vzajemnost v naravnem svetu: kaj se lahko od šmarne hrušice naučimo o ekonomiji obdarovanja
V knjigi nas ameriška staroselka vabi k razmisleku o viziji sveta, v katerem bogastvo ne pomeni kopičenja, temveč kakovost odnosov.
Kaj, če bi bogastvo merili s hvaležnostjo in ne z lastništvom? V tej poetični in pronicljivi knjigi nas Robin Wall Kimmerer – botaničarka, pripadnica staroselskega ameriškega ljudstva – vabi k premisleku o drugačnem odnosu do narave in sveta. Skozi zgodbo o šmarni hrušici razgrinja vizijo sveta, v katerem bogastvo ne pomeni kopičenja, temveč kakovost odnosov – z ljudmi, naravo in skupnostjo. Navduši nas s toplino, modrostjo in nežno močjo pripovedovanja. Knjiga je hkrati meditacija o naravi in ganljiv poziv k preobrazbi naših vrednot in dejanjem, ki se lahko začnejo že s košaro jagod, podarjenih sosedu.
Knjiga ponuja upanje v tem temnem času vojn, razkroja družbe, pretiranega konzumizma, individualizma in zahtev po nenehni rasti. Avtorica poudarja, da je človeštvo neločljivo povezano z naravnimi sistemi, darovi narave pa nas spodbujajo k hvaležnosti in odgovornemu ravnanju z okoljem. Navdihujoči eseji nam pokažejo, kako posnemati delujoče modele iz narave, ki temeljijo na vzajemnosti, darovanju in sodelovanju in bi lahko zamenjali brutalno ekonomijo nenehnih zahtev po čedalje več. Za vse, ki verjamete, da narava ni vir, temveč dar. ekonomiji obdarovanja.
KNJIGA MESECA
García Márquez, Gabriel: Patriarhova jesen
Nobelovec in prvak magičnega realizma Gabriel García Márquez (1927–2014) nam je najbolj poznan po romanih Sto let samote in Ljubezen v času kolere, tokrat pa se lahko veselimo osvežene izdaje romana Patriarhova jesen v prevodu nedavno preminule priznane prevajalke Alenke Bole Vrabec. Izdaja sicer temelji na tisti, ki je pri nas izšla leta 1980, vključuje pa nekatere manjše popravke in razširjen slovarček manj znanih besed. Roman, ki je v izvirniku izšel leta 1975, je imel pisatelj za svoje najboljše delo, »pesem o samoti moči«, kot ga je imenoval, pa je tekoči traktat večnega diktatorja. Knjiga je razdeljena na šest delov, ki pripovedujejo isto zgodbo neskončne moči arhetipskega diktatorja, zasnovanega po raznih resničnih voditeljih, kot so kolumbijski Rojas Pinilla, španski Francisco Franco in venezuelski Juan Vicente Gómez. Knjiga problematizira moč, ki jo lahko poseduje ena sama oseba. Uredila jo je Špelca Mrvar, ki je ob tem povedala: »Patriarhovo jesen bi lahko opisali kot gostobeseden trk samote in moči. Osredotočenost na protagonista, podobnega Bogu, v kateri nas vseskozi drži pisatelj, je fascinantna. V generalove misli vstopamo preko zavitih, močno razširjenih povedi, ki se nizajo v dolgih odstavkih, polnih obupa in osamljenosti ob neusmiljenem vedenju, ki patriarha drži v oblasti. Ob izidu leta 1975 je knjiga doživela izjemen prodajni uspeh, trideset let pozneje pa se je Márquez z režiserjem Emirjem Kusturico dogovarjal tudi za filmsko priredbo romana, vendar do nje nikoli ni prišlo.« Roman uteleša najboljše in najhujše v človeški naravi tako, da prepričljivo portretira umirajočega tirana, ujetega v ječo lastnega tiranstva, ob tem pa nas začara še s svojim slogom, ki je poln simbolnega in eteričnega, pa vseeno tako prizemljenega. Prava literarna mojstrovina!
NOVOSTI
LEPOSLOVJE
Babačić, Esad: Priročnik za neuspešne
Priročnik za neuspešne je bridko iskrena, duhovita in neizprosna knjiga o neuspehu, ki vas bo ganila in razbremenila hkrati. Esad Babačić razpira, zakaj je prav v sprejemanju porazov morda skrito največje človeško dostojanstvo.
»Prijatelj me je opomnil, da si želim neuspeha, ker se bojim uspeha. Prav je imel, še kako prav. Sram me je bilo, že ko sem pomislil na uspeh.«
Esadova besedila zadnjih nekaj let so se sprva spontano, kmalu pa tudi načrtno in vse bolj poglobljeno dotikala vprašanj uspeha in neuspeha, zmag in porazov: športnih, literarnih, življenjskih in civilizacijskih.
Pred nami je ironičnih antipriročnik vprašanj, ki si jih je avtor zastavljal, in odgovorov, ki jih je izkopal toliko zase kot za bralko in bralca. Enaindvajsetim esejem z rdečo nitjo (ne)uspeha, ki so se nabrali po zbirkah Veš, mašina, svoj dolg (2020; Rožančeva nagrada) in Navijaj v sebi (2022), je dodal nekaj že objavljenih pesmi in kriznih odlomkov iz prejšnjih knjig. Bridko, humorno in neponarejeno umetniško – v izziv poplavi instant priročnikov, ki vse stavijo na zmago in uspeh. Ampak kako življenjski je imperativ premagovanja sebe in drugih v človeškem svetu, ki je vse prej kot idealen?
Babnik, Gabriela: Nostalgija po prihodnosti
Čeprav vključuje nekatere obrise življenja priznane slovenske slikarke Ivane Kobilce, roman Nostalgija po prihodnosti ni biografija; je subverzija realističnega upodabljanja sveta, izmišljena zgodba o slikarki Ivi, ki je na prelomu iz 19. v 20. stoletje ustvarjala predvsem v tujih prestolnicah – največ v Parizu, Sarajevu in Berlinu –, se tam družila z velikimi slikarskimi imeni ter prihajala v stik z različnimi umetniškimi smermi, ki so pustile odsev tudi na njenih portretih, tihožitjih in krajinah. Poleg edinstvenega Ivinega značaja – protagonistka je umetnost postavljala daleč pred družinsko in ljubezensko življenje – in njenega odnosa s temnopoltim ljubimcem Gretorjem, prav tako slikarjem in zbiralcem umetnin, roman tematizira tudi položaj ženske v takratnem pretežno moškem umetniškem svetu, preobražanje umetnosti iz secesijske v bolj eksperimentalno, vprašanje tujstva in pripadnosti ter t. i. histerične napade, ki so bili tedaj zelo »popularni« in so ženskam služili kot eden od mnogih obrambnih mehanizmov.
Curanović, Sergej: Dete iz gozda
Romaneskni prvenec Sergeja Curanovića ponuja za slovensko literaturo zelo netipičen imaginarij, Dete v gozdu je ekološka kriminalka, skrivnostnica in družbeno-politični roman z elementi nadrealizma. Roman je plod domišljije. Še več, roman je plod domišljije, kakršno v slovenski literaturi močno pogrešamo.
Moški prispe v kraj, v katerem naj bi prevzel podedovano družinsko domačijo. V njej najde dnevniške zapiske pradeda, policijskega inšpektorja iz začetka prejšnjega stoletja. Pradeda je okupiralo izginotje lokalnega profesorja. Tudi ta je zapustil skriti dnevnik, v njem pa zapis o tem, kako je globoko v gozdu v spolni združitvi s starim hrastom spočel naslovno Dete, dekletce, ki je zraslo iz debla – a hkrati ostalo zraščeno z njim. Je to čista fantazija? Je šifriran zapis realnega, a morda spornega dogajanja?
Dragičević, Nina: Nemogoče
Zorana se je hudo poškodovala v prometni nesreči; ko jo pripeljejo v bolnišnico, osebje pade v šok. Zorana obmolči. V koncertni dvorani pride do škandala, ker se je neka skladateljica predstavljala za bogato vdovo; vsi se stepejo. Skladateljica Vilma Mikek se medtem razburja, ker njeno ime kar naprej pišejo narobe. Tožibabe vztrajajo, da so daleč najboljši bend v Jugoslaviji, če ne kar na svetu. In nihče ne ve, kje, kaj šele, kdo je Marija Zalar. Nina Dragičević pa Nemogoče začne z: »Nikoli ni bilo mišljeno, da se bodo ta življenja zapisala.«
Nato jih zapiše. Pred nami je prva pesniška knjiga o skladateljicah na Slovenskem. Medtem ko so nas učili, da zgodovina tukajšnjega prostora premore tako rekoč natanko eno skladateljico, Josipino Turnograjsko, jih Nina Dragičević sreča mnogo več, v več stoletjih, v mestih in vaseh. Prihajajo in odhajajo, komajda kaj povedo o sebi ali svojih umetniških aspiracijah. Morda jih ni nihče nič vprašal, morda niso želele povedati, morda so povedale, a so jih zgodovinski procesi izbrisali. Kaj to pove o njih? Kaj pa o nas?
Kar bi lahko bila znanstvena študija, pri Nini Dragičević tudi v formi in jeziku postane inovativno leposlovno delo. Poetična razprava, hibridna književnost. Avtorica prehaja med poezijo in prozo, konkretnim podatkom, esejistično subjektivnostjo in teoretsko preciznostjo, znane forme se razmajejo in nato združijo v en sam silovit tekst.
Vse skupaj se lahko zdi nemogoče. Kot nekaj, kar ni možno, in kot nekdo, ki je možen, a sili v napor preobračanja paradigme. To one tudi so: nemogoče, a še kako tu, kjer smo tudi mi.
Flisar, Evald: Zbogom sonce
Roman Zbogom sonce ni samo galerija natančno izrisanih likov, zapletenih v zagatne družinske odnose, posejana s humornimi cvetkami, ki jih člani družine pod masko cinizma mečejo drug drugemu v obraz. Je veliko več.
Gonilo dogajanja v romanu so večne teme: sebičnost, nevoščljivost, zamerljivost, a tudi želja po uspehu in ljubezni, hkrati pa razočaranje zaradi neizpolnjenih hrepenenj. Skozi pripoved petnajstletnika spoznamo travmo malomeščanske družine v udobni hiši in potem v razkošnem dvorcu z vsemi ustreznimi kultnimi predmeti, od neumnih slik do obveznega rogovja na steni, v bralcih pa bo še dolgo odzvanjalo temeljno sporočilo romana o brezizhodnosti egoističnega načina življenja, ki se na koncu sprevrže v stisko, obup, celo tragiko.
Sončni mrk, viden leta 1999 v Prekmurju, kjer se zgodba dogaja, na nekatere osebe v romanu deluje očiščevalno. Nekatere pa, nasprotno, prisili, da se poslovijo od »sonca« v sebi.
Homovec, Lilijana: V času visokih trav
Roman V času visokih trav govori o prepletanju življenj ljudi, ki jih povezuje preteklost, izguba in neizrečene zgodbe. Po petindvajsetih letih se Bruno in Nevio znova srečata ob novici o smrti Grete – dekleta, ki je nekoč povezovalo njune svetove. Njena smrt sproži razkrivanje spominov in pokaže, da preteklost nikoli zares ne izgine, ampak čaka, da jo nekdo znova odpre.
V ospredju so usode več generacij žensk in moških, ki jih zaznamujejo želje, zgrešene priložnosti, ljubezen, zvestoba, sram in iskanje sebe. Avtorica raziskuje moči odpuščanja ter vprašanje, ali je mogoče pobegniti pred lastno preteklostjo.
Roman je tiha, čustvena zgodba o tem, kako se življenja prepletajo in kako se ljudje pogumno soočajo s tem, kar so bili – ter s tem, kar lahko postanejo.
Ihan, Alojz: Tihotapec
Novi roman Alojza Ihana Tihotapec – formalno nadaljevanje avtorjeve Karantene, ki pa ga lahko beremo tudi povsem samostojno – se skoraj v celoti odvija na Marissi, jadrnici protagonista Andreja. Ta jo proda svojemu prijatelju Mariu, skupaj pa jo peljeta v njeno matično pristanišče v Trstu. Sprva mirno plovbo prekine postanek v Črni gori, kjer je Mario dogovorjen za poslovni obisk pri Kudinovu, premožnem ruskem poslovnežu, ki prodaja stanovanja v Dubaju, obiskovalca pa – po rutinskem pregledu jadrnice, ki ga opravi njegovo osebje – šokira z razkritjem, da na dnu Marisse nevede tihotapita drogo.
Po začetnem šoku se prijatelja v strahu pred medijskim linčem odločita, da zaenkrat ne bosta obvestila policije – kar pa Andreja, ki je pravkar prebolel raka in si na novo definiral življenjske prioritete, nikakor ne potolaži. Nasprotno: pot do Trsta se spremeni v napeto igro sumničenj, manipulacij in ugibanj o tem, kdo je resnični tihotapec, kdo pa le marioneta, s katero iz ozadja opravljajo tisti, ki imajo v svojih rokah največ moči.
Mazzini, Miha: Druga življenja
Druga življenja so sedma zbirka kratkih zgodb Mihe Mazzinija. Mojster kratke pripovedi se tokrat loti vprašanja identitete, a na dobesedne načine – kdaj se drugo življenje spremeni v našega in kdaj naše ni več naše?
Druga življenja so kratke zgodbe Mihe Mazzinija o točkah preloma. V našem življenju, v življenju drugega, med našim in drugim življenjem. Povezuje jih jasna rdeča (ali črna?) nit vprašanja identitete in njenih meja, ki pa niso nikoli preprosto meje našega sveta. Na nas se lepijo usode naših zakoncev, otrok, staršev, naključnih sošolcev, ki smo jih že zdavnaj pozabili, nasilnežev, ki so nas zlomili, in neizogibno družba, v kateri živimo in katere pravil sploh ne opazimo, četudi se jih oklepamo. Zgodbe včasih drugo življenje razumejo popolnoma dobesedno, včasih ga razpletejo v pripoved nemškega vojaka, skrbnice v domu za upokojence, poštarja slavne pisateljice ali pisatelja, ki mora nujno zapisati našo zgodbo …
Mislej, Tjaša: Ocean na steni
Dvanajst zgodb o dvanajstih različnih ženskah. Druži jih hrepenenje po boljšem življenju, verjamejo, da obstaja nekaj več od golega preživetja.
V njeni prvi zbirki kratkih zgodb spremljamo preplet intimnih in družbenih dejavnikov, ki junakinjam narekujejo tempo spopadanja z vsakdanjikom. Vsaka ženska je na svoj način vpeta v družinska, partnerska, družbena in ekonomska razmerja sodobne družbe, v kateri še niso odpravljene neenakosti, ki izvirajo iz patriarhalne ureditve.
Zgodbe žensk spremljamo skozi oči neobremenjenega, včasih ciničnega, včasih globoko empatičnega tretjeosebnega pripovedovalca. Slog opisovanja je ostro realističen, v skladu z večnim stanjem krize na začetku 21. stoletja. Raznovrstne protagonistke druži vera, da nekje obstaja neomejena svoboda. Občutek samega hrepenenja po svobodi je ujet v sliki ene od protagonistk v dnevni sobi. Ocean na steni.
Partljič, Tone: Voranc: prva knjiga
Pred nami je roman Voranc, prva od dveh knjig Toneta Partljiča, spisanih po motivih iz življenja koroškega pisatelja in komunističnega idealista Prežihovega Voranca. Najprej smo priča veličastnemu pogrebu pozimi 1950, kakršnega na Koroškem še ni bilo. Nato nas pripoved ponese nazaj k mlademu Vorancu. Ravno je pobegnil od revnega, a toplega doma, ki ga Partljič predstavi tudi v likih matere, očeta in bratov. Voranca v svoj vrtinec kmalu posrka 1. svetovna vojna, sprva med črnovojnike, nato na fronto, kjer pri Doberdobu doživi ognjeni krst. Pozneje na Južnem Tirolskem dezertira iz avstro-ogrske vojske. Vojna in italijanska taborišča mu »ubijejo dušo in srce«. Po koncu se pridruži mladim delavskim upornikom in postane eden prvih komunistov pri nas. Ustvari si družino z ženo Marijo in dvema hčerkama, a ostaja vse podrejeno boju za družbeno solidarnost. V nenehni ilegali, ki jo Partljič obarva z značilnim humorjem, Voranc skrbi za knjige in skrivno spravljanje tovarišev čez mejo v Avstrijo, dokler tja ne prebegne še sam.
Predin, Zoran: Cirkus Astralis
Rdeča nit tretjega romana Zorana Predina z naslovom Cirkus Astralis je misel, da duša, ki spije premalo vode iz reke Lethe, prestaja kazen za grehe iz preteklega bivanja. Grška mitologija namreč pravi, da ta voda duši izbriše vse spomine iz prejšnjega življenja.
V romanu se prepletata dve zgodbi. Prva se sprehaja skozi zgodovino od starega Rima do današnjih dni in opisuje najrazličnejše usode znanih zgodovinskih osebnosti, ki so nehote, mimo svoje volje, v dobro romana, povezane s hinduizmom. Ta namreč uči, da zelo grešnih duš ne doleti le reinkarnacija z neizbrisanim spominom, temveč lahko tudi transmigracija v živali. Tako prihaja do tragičnih in celo komičnih, popolnoma nepričakovanih situacij. Druga zgodba se dogaja v frizerskem salonu Samsara in skozi medsebojne odnose petih oseb prinaša nauke hinduizma. Frizerska banalizacija hindujskih naukov se na koncu romana preplete z zgodovinskimi usodami izbranih junakov in se izteče v burleskno vinjeto črnobelega filma.
Cirkus Astralis v tekočem jeziku, patiniranem s humorjem in z ludističnimi prebliski, tenkočutno odpira vprašanje odnosa do bližnjika in drugega, obenem pa je to roman o procesu literarnega ustvarjanja, v katerem se s prošnjami, predlogi, sugestijami in izsiljevanjem na pisatelja obračajo liki, ki jih ta kot starogrški demiurg med pisanjem oživlja.
Roman bralca neprestano preseneča in ga s svojimi provokativnimi in navihanimi predvidevanji sili k iskanju lastnih domislic.
Šuklje, Helena: Bližina na recept
Helena Šuklje nam v svojem tematsko razgibanem, jezikovno dovršenem in sporočilno obstojnem delu, ki ga zaradi vseh naštetih odlik le teoretično štejemo za literarni prvenec, pričara vznemirljivo bralsko izkušnjo, po kateri si bomo priloženo knjižno kazalko bržkone mnogi shranili kot dragocen spomin na večzvezdično literarno potovanje. Da je njena zbirka dvanajstih kratkih zgodb nekaj posebnega, daje slutiti že naslov, saj Bližina na recept sproža vrsto miselnih povezav – ali gre za paradoks, ironijo, nadzorovano odmerjanje ali redko dobrino, ki umanjka in je na recept celo pričakovana? Nobena asociacija ni neustrezna. Če je nekaj »na recept«, najprej pomislimo na svet medicine in farmacije, kar je v marsikaterem pogledu upravičeno, saj slednjega avtorica odlično pozna in ga v delu knjige tudi izzivalno prikaže. S tem vzpostavi polemičen odnos in kritiko sodobnega časa, ki seže naprej, v sfero umetnosti, kjer sooči različne zgodbene situacije in like – arhitekte, slikarje, glasbenike in pisatelje. Kompleksne odnose niansira s plastenjem intimnih, večkrat usodnih dogodkov in jih prikaže v nelinearni časovni perspektivi, pogosto tudi na ozadju aktualnega družbenega dogajanja, ki posrka protagoniste. Skozi njihov svet uzremo bližine kot pri branju v drobnem tisku in zaznavamo mikrokozmose interpretacij, tudi tisto, »kar se je neslišno selilo s sencami«. Tako avtorica tehta in razkriva medsebojna razmerja in napetosti, vprašanja kariere, etičnih dilem, odgovornosti, egoizma, posameznikove svobode, ambicije in strahu, pa tudi najbolj temeljno človeško hrepenenje po bližini, ki je pogosto ni mogoče uresničiti v realnosti, ampak lahko sublimira le v umetniški izraz, v nekaj univerzalnega.
Vrščaj, Tina: Učne ure Eve K.
Na svetlo prihaja nekakšna »črna knjiga« o šoli izpod peresa Tine Vrščaj. Eva Krhlikar iz nagrajenega romana Na Klancu postane naslovna junakinja novega. S svojima deklicama, zdaj že šolarkama Brino in Višnjo, živi v mestu blizu Ljubljane. Po veliki osebni preizkušnji se mora sestaviti na novo. Zaposli se kot učiteljica biologije na ljubljanski Osnovni šoli Viljenke Čas. Mestno življenje ni v ničemer podobno nekdanjemu sobivanju z naravo in sodobni ritem človeka peha proč od njegovega bistva. Avtorica slika najrazličnejše situacije, ki vznikajo v učilnici, na šolskem hodniku in v zbornici in preučuje vzvode (ne)moči. Zraven spleta širši kontekst, v katerem odraščajo današnji otroci. Če se podate na učne ure z Evo, zagovornico nenasilja, boste spoznali, kakšno je vzdušje v 8. K. Šolski prostor ni le kraj za tiste, ki morajo guliti klopi. Pametna tabla, pribita čez zeleno, je stvar celotne družbe. Mar ni šola v tekmi s časom postala nekakšen inkubator, v katerem se na otrocih izvajajo poskusi za prihodnost?
Andrić, Ivo: Most na Drini: Višegrajska kronika
Most na Drini upoveduje zapleteno zgodovino, kulturno raznolikost in družbena trenja Balkana. Dogajanje je postavljeno v bosanski kraj Višegrad oziroma natančneje v neposredno okolico mostu na Drini, okoli katerega sko0zi več stoletij živijo različne generacije ljudi, katerih zgodbo spremljamo. Preko nje odkrivamo, kako kompleksno prelomne družbeno-zgodovinske spremembe zaznamujejo slehernega človeka in odnose, ki jih ta gradi z ljudmi okoli sebe; v romanu jih simbolizira most, ki predstavlja tako povezanost kot razdeljenost prebivalcev območja, ki jih ločujejo kulturne, verske in politične meje.
Baldwin, Sam: Polhi in kačja slina: kako sem se zaljubil v Slovenijo
Prisrčna, z angleškim humorjem začinjena ljubezenska izpoved o naši podalpski deželi. Avtor je v njej popisal zgodbe o slovenskih ljudeh, krajih, slovenski birokraciji, navdušenju, drugačnosti, stereotipih …
Sam Baldwin je Anglež, ki je okusil življenje že v šestih državah in se potem bolj po naključju kot načrtno znašel v Sloveniji ter se vanjo v trenutku zaljubil. Sanjal je o gorski koči, pristal pa na avstrijskem Koroškem. Pred več kot poldrugim desetletjem sta namreč z bratom v hribih na slovenskem Koroškem kupila staro kaščo in jo obnovila v vikend.
Balle, Solvej: O prostornini časa 2
Serija drobnih knjižic O prostornini časa je ena največjih literarnih senzacij na Danskem v zadnjih letih. Čeprav avtorica knjige izdaja v samozaložbi, brez znatne medijske podpore, se je navdušenje med bralci kmalu po izidu začelo širiti od ust do ust, že prva knjiga pa je osvojila tudi prestižno nagrado nordijskega sveta za književnost.
Poetično, filozofsko in hkrati napeto pripoved o Tari Selter, ki nekega 18. novembra obtiči v času in je prisiljena podoživljati isti dan znova in znova, medtem ko se njen mož in vsi drugi ljudje vsako jutro zbudijo v nov 18. november, so kritiki razglasili za nadčasovno mojstrovino spekulativne fikcije.
Solvej Balle, ki je doslej napisala pet od načrtovanih sedmih knjig v seriji, nam s svojo junakinjo, ujeto v časovni zanki, pokaže, kako v resnici vsak od nas biva v svojem mehurčku, in nas uči gledati na svet z novimi očmi.
Baltasar, Eva: Mamut
Mlada ženska, naveličana hrupa in pravil si zaželi nekaj nemogoče preprostega: postati mama – sama, po svojih pravilih. Zdi se, da v mestu to ne bo mogoče, zato zapusti človeško mravljišče, vzame kar potrebuje, in izgine.
Na podeželju, nekje na koncu makadama, se zateče v odmaknjeno, napol razpadajočo hišo, v tišino in delo. Uči se od pastirja, ponoči rešuje jagnjeta, podnevi streže, čisti, pobira priložnostne zaslužke in preizkuša meje svojega telesa. Moške srečuje kot tujce. Vse, kar ni bistveno, odpade.
Català, Víctor: Samota
Roman Samota je od maja 1904 do aprila 1905 v obliki feljtonov izhajal v najnaprednejši katalonski reviji tistega časa, Joventut. Avtorica Víctor Català je trpela zaradi ostrega ritma oddaj, prepričana, da bo besedilo ostalo nedodelano, a ji je vseeno uspelo napisati prelep roman o Mili, ki se poroči z nesposobnim Matiasom in za njim odide za oskrbnico odročne kapelice Svetega Poncija. Tam spozna modrega pastirja Gaietana in trči ob nasilnega posebneža, ki ga vsi poznajo pod imenom Duša. Predvsem pa v gorskih samotah spozna samo sebe. Roman je bil že nekaj let po izidu preveden v nemščino in italijanščino, danes ga lahko v sodobnih prevodih beremo tudi v številnih drugih jezikih. Za same Katalonce je Samota živi klasik, ki še vedno odpira razpravo o mestu žensk v družbi.
Čolić, Velibor: Vojna in dež
Vojna in dež je zadnji in hkrati najuspešnejši del Čolićeve avtobiografske trilogije o izgnanstvu, ki jo sestavljata še Priročnik za izgnance, 2020, in Knjiga odhodov, 2023.
Vojna in dež je boleče aktualen roman, ki je že v prvem letu po izidu prejel kar pet pomembnih nagrad, med njimi Prix Rossel, najuglednejše literarno priznanje frankofonske Belgije.
Roman, ki se začne kot podoživljanje časa pandemije koronavirusa, se kmalu zasuka v povsem nepričakovano smer: naproti spominom na leto 1992, ko je bil avtor kot mladenič vpoklican v hrvaško-bosansko vojsko ter se soočil s svetom brez pravil in zakonov, kjer je vse zaudarjalo po znoju, urinu, krvi in gnijočem mesu. Svetom, v katerem so vojaki za zabavo razstreljevali krave z ročnimi bombami in starcem kradli respiratorje, da bi jih prodali na črnem trgu. Položaj kmalu postane nevzdržen in zdi se, da je na voljo le še dvoje: samomor ali dezerterstvo.
Deledda, Grazia: Elias Portolu
Elias Portolu, roman italijanske pisateljice Grazie Deledde, je prvič izšel leta 1900 v rimski literarni reviji Nuova Antologia, v knjižni obliki pa tri leta pozneje. V njem avtorica skozi zgodbo mladeniča iz naslova knjige, ki se nesmrtno zaljubi v zaročenko svojega brata, obravnava zelo kompleksne družbene teme, ki so univerzalno človeške in segajo od posameznikovih notranjih stisk in bojev do njegove vpetosti v širše družbeno okolje z moralnimi, verskimi in tradicionalističnimi vrednotami. Njeno pripoved mdr. odlikujejo zelo izpiljen slog, poglobljena psihološka dodelanost glavnih oseb in čudoviti opisi tako sardinske pokrajine kot njenih prebivalcev in njihovega življenja v njej. Številni literarni kritiki to delo po njegovi sporočilnosti radi primerjajo z romanom Zločin in kazen Fjodorja Dostojevskega. Z njim se je takrat še mlada bodoča nobelovka dokončno uveljavila na italijanskem in vseevropskem literarnem prizorišču.
Di Pietrantonio, Donatella: Vrnjena
Donatella di Pietrantonio velja za eno najuspešnejših sodobnih italijanskih pisateljic. Kritiki so ji podelili že številne nagrade, njene knjige pa se tudi redno uvrščajo na lestvice najbolj prodajanih. Za roman Vrnjena je Pietrantonio prejela tudi prestižno italijansko nagrado campiello za najboljšo knjigo po izboru bralcev. Vrnjena posrka bralca vase že na prvi strani, ko glavna junakinja s kovčkom v eni in torbo s čevlji v drugi roki pozvoni pri neznanih vratih. Odpre ji njena sestra Adriana, s katero se še nikoli prej nista videli. Tako se začne razburljiva zgodba o deklici, iztrgani iz udobja življenja edinke premožne družine, ki jo čez noč vrnejo biološkim staršem na podeželju in ki v trenutku izgubi vse – topel dom, najdražje prijatelje in brezpogojno ljubezen staršev. Oziroma tistih, za katere je verjela, da so njeni starši. Za Vrnjeno, kot jo poimenujejo sošolci na vasi, se začne popolnoma novo življenje. Nov dom je majhen, temen, povsod so bratje in hrane ni dovolj za vse. Ampak tu je Adriana, ki z njo deli posteljo. In tu je Vincenzo, da jo gleda, kot bi že postala ženska. In v tem nemirnem in prebrisanem pogledu se lahko Vrnjena morda izgubi, da bi se znova našla. Vrnjena je briljanten roman, ki prevprašuje vprašanja materinstva, odgovornosti, skrbi, odpuščanja in razredne neenakosti.
Fosse, Jon: Čolnarna: roman; Jezik molka: predavanje
V kratkem romanu Čolnarna (Naustet, 1989) je skoncentrirano vse bogastvo literarnega sveta norveškega nobelovca Jona Fosseja.
30-letni pripovedovalec brez zaposlitve, prijateljev in ljubezni živi pri materi. Igranje kitare na vaških veselicah je daleč od sanj, ki jih je imel, ko sta v poznem otroštvu s prijateljem Knutom ustanovila rock bend. Potem pa srečanje s Knutom in njegovo družino zaseka v kitaristov prazni tek. Vse, kar po tem sploh lahko počne, je pisanje. Samo ko piše, nemir izgine. »Ne misli, piši« je bil nekoč Fossejev napotek študentom v programih kreativnega pisanja. In tudi v predavanju ob prejemu Nobelove nagrade, ki je prav tako objavljeno v knjigi, je zapisal: »Saj sem na nek način zmeraj vedel, da pisanje lahko reši življenje, mogoče ga je navsezadnje rešilo tudi meni.«
Gospodinov, Georgi: In druge zgodbe
Zbirka In druge zgodbe prinaša 21 kratkih pripovedi, od katerih so številne postale del antologij bolgarske in evropske kratke zgodbe.
V svojih zgodbah avtor umetelno in unikatno meša vzvišeno s prozaičnim, banalno z vzvišenim, šaljivo z eruditskim, zgodovino z vsakdanjim, bralcu pa živahno in duhovito približa Bolgarijo, ki si jo po bralskem užitku želiš še bolje spoznati.
In druge zgodbe (2001) je prva zbirka kratkih zgodb Georgija Gospodinova, ki je bila prevedena v angleščino, francoščino, nemščino, italijanščino, poljščino, srbščino, makedonščino, španščino in vrsto drugih jezikov. Leta 2007 je bila angleška izdaja uvrščena v ožji izbor za nagrado Franka O`Connorja, poljski prevod pa je bil leta 2012 nominiran za evropsko nagrado angelus.
Hart, Emilia: Vešče
Angleško-avstralska pisateljica Emilia Hart v navdušujočem prvencu skozi preplet zgodb treh izjemnih žensk iz petih stoletij prepričljivo spaja zgodovinsko snov in temo čarovništva s sodobnim feminizmom. Inteligenten, udaren, nenavaden, do konca napet, absolutno neodložljiv in predvsem … subtilno čaren roman o ženski trdoživosti in preobrazbeni moči naravnega sveta. Nagrada za najboljši prvenec in najboljši zgodovinski roman po izboru bralk in bralcev portala Goodreads.
Herngren, Moa: Konflikt
Moa Herngren, avtorica romana Razveza, nominiranega za knjigo leta 2021, se vrača z mojstrsko pripovedjo o krhkosti odnosov ter o tem, kako se ljudje, ki bi se morali najbolje poznati, včasih zdijo kot popolni tujci.
Po očetovi smrti se brat in sestri – Ullis, Andrea in Rasmus – zberejo v hiši svojega otroštva. Mama praznuje rojstni dan, preostali družinski člani pa poskušajo najti svoje mesto v dinamiki, ki je že od nekdaj zapletena. A to je lažje reči kot storiti.
Andrea, srednja sestra, si zaman prizadeva, da bi se vključila v bližino, ki sta jo vedno delili mama in starejša sestra Ullis. Naj se še tako trudi, se vedno počuti odrinjeno. Po drugi strani Ullis v njej vidi mlajšo sestro, ki je bila vedno očetova ljubljenka, dobila vse, kar si je želela, a ji kljub temu nikoli ni bilo dovolj. In kako je nevidni boj med sestrama vplival na Rasmusa, najmlajšega v družini, ki je vse življenje preživel v njuni senci, neopažen in spregledan?
Ko iz njihovega nekdanjega skupnega doma skrivnostno izginejo nekatere stvari, se vse postavi na glavo. Trije sorojenci se soočijo s povsem različnimi spomini na otroštvo. Toda katera resnica je prava? Kateri dogodki so bili zamolčani? Ali lahko vedno zaupamo lastnemu spominu? In koliko v resnici dolgujemo svojim bratom in sestram?
Huelle, Paweł: Srebrni dež: izbrane zgodbe
Knjiga slovenskim bralcem prvič predstavlja izbor iz kratke proze poljskega pisatelja Pawła Huelleja, ki velja za mojstra te zvrsti.
Za Huellejeve kratke zgodbe so značilne nekatere stalne poteze njegovega pisanja, kot so dialog z literarno tradicijo, središčna vloga časa kot konstrukcijskega načela, predvsem pa nenehna metafizična preizpraševanja in stalna navzočnost skrivnosti kot edinega možnega odgovora nanje. Pisatelj sam je zato svoj literarni slog imenoval metafizični realizem.
Avtorjeve zgodbe so običajno umeščene v pisateljev rodni Gdansk in okolico, vendar to domače prizorišče potrjujejo s prestopanjem iz sodobnosti bodisi v bližnjo ali oddaljeno preteklost ali v utopično prihodnost.
V Huellejevi prozi poleg prvine skrivnostnosti in z njo povezane fantastičnosti zaznavamo središčno vlogo časa in kraja, prikazanega v prerezu časa, ter globoko vez s tradicijo. Svojo metodo pisanja opira na nostalgijo, povezano s spominom: »Menim, da je mehanizem literature nostalgija, hrepenenje, ni važno po čem … Nostalgija, ki jo sprožijo slike, priklicane iz spomina, iz njegovih različnih plasti, se prevaja v literaturo.«
Jergović, Miljenko: Vojna
Kronika obleganja in duševnega ujetništva izpod peresa velikega hrvaškega pripovednika. Skozi sto proznih odlomkov avtor pripoveduje o ljudeh v vsakem mestu pod obleganjem in o vojni, ki traja tudi v njih samih.
V zbirki kratkih zgodb Miljenko Jergović pripoveduje zgodbo o mestu, a ker je prozo vtisnil v imaginarno topografijo, mu je uspelo izluščiti bistvo tistega, po čemer je vojna kot fenomen drugačna od vseh drugih kolektivnih pojavov v zgodovini človeške vrste. Gre za posvetilo mestu – neimenovanemu mestu, vsakemu ranjenemu mestu na svetu, kot sta Kijev ali Alep, mestu, kjer ljudje živijo, dihajo in ljubijo, obkroženi s smrtjo.
Prozne odlomke v knjigi, razvrščene po kronologiji vojne, ki jih navdihujejo ljudje z mestnih ulic, lahko beremo kot ločene zgodbe, a šele na zadnji strani jih sestavimo v razkošen mozaik oziroma oder, na katerem spremljamo več vzporednih dejanj.
Jimenez, Abby: Štirje zmenki, en poljub in adijo
Justina preganja nenavadno prekletstvo, o katerem po zaslugi spletnih forumov zdaj ve ves svet. Vsaka ženska, s katero se razide, skorajda čudežno spozna svojo sorodno dušo takoj po tem, ko ga zapusti. Ko mu nekoč piše ženska z enako nenavadno težavo, skleneta drzno zavezo: začela bosta hoditi, nato pa se po nekaj zmenkih razšla. Njuni prekletstvi naj bi se izničili in oba bi končno našla ljubezen svojega življenja. Ideja je nora … toda morda prav zaradi tega tudi obetavna.
Emma si ni nikoli mislila, da bo sprejela delo urgentne medicinske sestre v Minnesoti. A ko ji najboljša prijateljica predlaga, naj izkoristi priložnost za zmenek z Justinom, se zdi ponudba preveč mikavna, da bi jo zavrnila – še posebej zato, ker bosta lahko najeli sanjsko hišico na zasebnem otoku ob jezeru Minnetonka.
Razmerje med Justinom in Emmo naj bi bilo povsem lahkotno in kratkotrajno, omejeno le na eno poletje. Toda nepričakovano se stvari zapletejo: v dogajanje nepričakovano vstopi Emmina nepredvidljiva mati, Justin pa prevzame skrbništvo nad tremi mlajšimi sorojenci. Sredi tega kaosa se med njima začno rojevati resnična čustva. Kaj pa, če ju tokrat usoda ne ločuje, ampak pravzaprav združuje?
Jonasson, Jonas: Kako so Švedi uresničili sanje
Pripoved o švedskem mestecu, ki mu ni lahko: brezposelnost, mladi se odseljujejo, še mestno knjigarno morajo zapreti. Huje ne more biti! A ko modro-rumeni priskoči na pomoč črno-rdeče-rumena, se stvari začnejo spreminjati na bolje … Tako zabavna knjiga, da se vam bo o njej sanjalo!
Nemško posteljno podjetje ima monopol po vsem svetu, le v Skandinaviji ne. Lastnikov sin in bodoči direktor se zato domisli, da morajo na Švedskem postaviti tovarno. Ko za njegov načrt izve mlada županja propadajočega švedskega mesteca, v novi mestni tovarni postelj uvidi rešitev vseh njihovih težav. Da bi se nemškemu mogotcu prikupili, ga povabijo na obisk in doma postavijo pravo »Malo Nemčijo«. Vse gre po načrtu, takrat pa meščanom štrene zmeša stockholmska konkurenca – in začne se zabavna bitka za zmago.
Jósika, Miklós: Abafi: roman, ki je Nikoli Tesli spremenil življenje
Abafi je roman, ki je Nikoli Tesli spremenil življenje. V avtobiografiji je zapisal, da ga je prebudil k samokontroli in notranji moči. Knjiga ga je naučila obvladovati lastne želje, dokler to ni postalo njegova druga narava.
Delo madžarskega pisatelja Miklósa Jósike (1794–1865) je bilo v 19. stoletju zelo priljubljeno, danes pa je skoraj pozabljeno. Roman pripoveduje zgodbo mladega plemiča Abafija, ki zapravi ime in ugled. Nepričakovan dogodek ga postavi pred odločitev: bo dokončno propadel ali se popolnoma preobrazil?
Zdaj je roman prvič preveden v slovenščino. Bralcem prinaša brezčasno pripoved o notranji moči in pogumu – in ostaja enako aktualen danes kot v času, ko ga je bral Tesla.
Köhlmeier, Michael: Deklica z naprstnikom
V velikem zahodnoevropskem mestu se na tržnici nenadoma pojavi majhen otrok, lačen in premražen. Osamljeni deklici dajo jesti in piti. Sama ne razume niti besedice jezika, ki ga govorijo v tej deželi. Toda če kdorkoli izreče besedo ›policija‹, začne na ves glas kričati.
Od kod je prišla ta deklica? Zakaj je tukaj? Kako ji je ime? Niti sama ne ve. Reče besedo ›Jiza‹, in tako jo odtlej vsi imenujejo kar Jiza. Ko spozna dva dečka, ki sta prav tako kot ona na svetu sama, se jima pridruži. Skupaj se podajo na presunljivo dogodivščino.
Michael Köhlmeier v ganljivih podobah pripoveduje zgodbo o ljudeh brez porekla, o izobčencih v bogatem svetu, ki je do njih ravnodušen in sovražen. Pretresljiva povest o otroški volji po preživetju, nepozabna zgodba o naši sodobni, še kako resnični stvarnosti.
Nádas, Péter: Grozljive zgodbe
Kako lahko pisatelj, ki je osvojil bralce in kritike z epohalnimi deli, kot so Knjiga spominov, Svetlikajoči se delci, Vzporedne zgodbe (prevedene tudi v slovenščino) in prejel zanje številne mednarodne nagrade, še preseneti? Pétru Nádasu, enemu najuglednejših sodobnih madžarskih pisateljev, je namreč z romanom Grozljive zgodbe uspelo prav to.
Pred bralcem zaživi vsakdan prebivalcev zaselka ob Donavi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, pravcati univerzum značajev in usod likov, razpetih med nebom in zemljo, dobrim in zlim. Med njimi izstopajo starka Teréz, velika grešnica v očeh vaščanov, duševno prizadeto dekle Róza, katoliški in protestantski duhovnik, dama iz Budimpešte, lepa študentka, vaški pastir in pekovski sin … Njihova dejanja poganjajo erotični nagoni, pritlikave zlobnosti, praznoverje in obsedenost s hudičem.
Skozi zgodbe se kot v široki reki pretaka več glasov, skoznje pa kot nanos in usedlina preliva kolektivni glas, ki razvezan tudi običajnih jezikovnih postavk bralca neustavljivo odnese s sabo v zamotane svetove človeške psihe, njihove junake pa tudi čez rob – in na dno.
Pamuk, Orhan: Noči kuge
Drzen, sijajen roman o kugi, ki pustoši po izmišljenem otoku v Otomanskem cesarstvu, je kombinacija detektivske zgodbe in historične epopeje. Vodilni turški romanopisec z epsko potezo naslika napeto zgodovinsko fresko, postavljeno v večstoletno preteklost, a z osupljivo aktualno noto.
Piše se leto 1900. Ko na izmišljenem otoku v Otomanskem cesarstvu, na katerem vlada velika napetost med muslimanskim in pravoslavnim grškim prebivalstvom, izbruhne kuga, se otočani uprejo. Da bi zajezil epidemijo, osmanski sultan Abdul Hamid II. na otok pošlje enega svojih najbolj izkušenih strokovnjaka za ravnanje v izrednih razmerah – pravoslavnega kristjana. Nekateri muslimani, vključno s privrženci priljubljene verske sekte in njenim voditeljem šejkom Hamdullahom, nočejo sprejeti previdnostnih ukrepov in karantene. Nato se zgodi umor, kar odpre nove neznanke: gre za naključen splet okoliščin ali za politično motiviran uboj, maščevanje za kugo?
Ker se kuga še naprej hitro širi, sultan na otok pošlje drugega zdravnika, tokrat muslimana, in ponovno razglasi stroge karantenske ukrepe. Toda zaradi nesposobnosti otoškega guvernerja in lokalne uprave ter nespoštovanja prepovedi s strani prebivalcev je karantena še vedno neuspešna, število smrtnih žrtev pa še naprej narašča. Sultan, soočen z nevarnostjo, da bi se kuga razširila na Zahod in v Istanbul, se ukloni mednarodnemu pritisku in osmanskim in drugim tujim vojaškim ladjam dovoli blokado otoka. Prebivalci Mingherije, prepuščeni sami sebi, so sedaj primorani najti način, da na lastno pest premagajo smrtonosno bolezen …
V Nočeh kuge vodilni turški romanopisec z epsko potezo naslika napeto zgodovinsko fresko, postavljeno v večstoletno preteklost, a z osupljivo aktualno noto.
Poe, Edgar Allan: Groteske in arabeske v dveh knjigah
Groteske in arabeske (1840) so prva prozna zbirka E. A. Poeja, mojstrskega raziskovalca temnejših kotičkov človeške psihe, utemeljitelja moderne detektivke in pionirja žanra kratke zgodbe, zasnovane na njegovi teoriji »enega samega učinka«, po kateri vsak element zgodbe prispeva k enotnemu čustvenemu učinku. Poejeva uporaba zapletene simbolike in umetelnega jezika ponazarja vidik arabeske, medtem ko se groteskno kaže v bizarnih in grozljivih elementih, ki prežemajo zgodbe. Zlitje teh dveh prvin dokazuje Poejevo edinstveno sposobnost, da v bralcu vzbuja strah in prevzetost hkrati. Z zbirko, ki vključuje nekatere njegove najbolj znane zgodbe, kot sta Konec Usherjeve hiše in Maska rdeče smrti, je dokazal svoje mojstrstvo za ustvarjanje tesno stkanih pripovedi, ki imajo močan čustveni in intelektualni naboj ter budijo občutke tesnobe in dvoumnosti. Z njo ni očaral le sodobnikov, temveč si je zagotovil sloves ene najbolj vplivnih osebnosti ameriške književnosti. Približno polovico Grotesk in arabesk že poznamo v prevodih Andreja Arka in Jožeta Udoviča, preostale zgodbe pa je prvič prevedla Tina Mahkota.
Shafak, Elif: Pankrt iz Istanbula
Roman v obliki družinske sage raziskuje različne vidike turške preteklosti in sedanjosti. Svoje močne, pogosto kontroverzne uvide avtorica podaja z veliko mero inteligentnega humorja. Med vonj kave, začimb in dežja je pomešana pripoved o družinskih skrivnostih in dediščini, ki povezuje dve družini. Stran za stranjo se razkriva usoda štirih generacij žensk, v katero so rahločutno vtkane zgodbe o armenskem genocidu, o zgodovinski amneziji, turškem nacionalizmu in položaju žensk. V središču prepletenih zgodb stoji devetnajstletna Asya, pankrt iz naslova, oboževalka Johnnyja Casha in francoskih eksistencialistov. Ponatisnjena romaneskna uspešnica o iskanju identitete, bolečini preteklosti in upanju.
Smith, Ali: Jesen
Daniel je star – stoletje. Elisabeth, rojena leta 1984, usmerja pogled v prihodnost. Je čas, ko se piše zgodovina, ki bo zaznamovala generacije. Združeno kraljestvo se razdružuje in razpada na kosce. Ljubezen: nekdo jo pridobi, nekdo izgubi. Upanje hodi po svetu z roko v roki z brezupom. Letni časi se, kakor od nekdaj, premikajo po številčnici časa …
Jesen zazveni kot lepa, ganljivo bridka simfonija spominov, sanj, mimobežnih resničnosti in krhkosti zapisanih življenj. Prihaja izpod peresa ene najboljših pisateljic sodobne škotske literature in je prvi roman iz vrhunskega literarnega cikla Letni časi, kvarteta romanov, ki se s prostranimi koraki sprehajajo skozi intimne in skupnostne zgodbe našega časa.
Šnajder, Slobodan: Angel izginjanja
Veličasten zgodovinski ep Angel izginjanja je poklon Zagrebu in njegovim tihim junakom. Usoda glavne junakinje Anđe orisuje usodo celega naroda in mesta. Knjiga prinaša zgodbo o tistih, ki še vedno verjamejo v ideale, tudi ko so nepovratno razočarani.
Večplastna pripoved je razdeljena na troje sklenjenih sklopov. Kot povezovalna člena se izkazujeta dvonadstropna najemniška hiša na zagrebški ulici, katere stene vse slišijo, vidijo in pomnijo, ter Anđa Berilo, ki kot dekle s podeželja pride v Zagreb služit gospodi, vendar se že kmalu ne sprijazni s svetom in časom, v katerih živi; navduši se za ideale enakosti, pravičnosti in svobode, se pridruži ilegalnemu protifašističnemu gibanju, gre v partizane, ob koncu vojne se vrne v mesto, iz katerega je zbežala, toda tudi kot zmagovalka ostane zvesta svojim idealom, za kar plača z Golim otokom. Sprevidi, da revolucija ni to, kar si je predstavljala in po čemer je hrepenela.
V razvejani pripovedi nastopa cela galerija resničnih likov, od Pavelića, Tita, Nazorja, Hebranga, Popovića, Rankovića, Đilasa, Kardelja, Stepinca. Glasovi iz nepokopane preteklosti zlepa ne potihnejo, oznanjevalci novih evangelijev jih ne preglasijo.
Turpeinen, Iida: Iskanje življenja
Epska pripoved o velikih človeških ambicijah in želji, da bi oživili tisto, kar smo v svoji zaslepljenosti uničili.
Nuja po raziskovanju narave je botrovala številnim velikim odkritjem in razmaknila meje našega sveta. A kadar je preglasila razum in se sprevrgla v obsedenost, je povzročila tudi veliko škode in pripeljala do nepovratnega uničenja. To je zgodba o obsedenih zbiralcih, neutrudnih znanstvenikih in predanih naravovarstvenikih, ki se že od nekdaj podajajo v neznano in premikajo meje našega sveta.
V pustolovščini, ki se razteza skozi tri stoletja, od Velike severne ekspedicije v Beringovem morju leta 1741 pa do sodobnega sestavljanja koščkov uganke o davno iztrebljenem mogočnem bitju blizu Helsinkov sredi 20. stoletja, finska pisateljica Iida Turpeinen splete epsko pripoved o velikih človeških ambicijah in želji, da bi oživili tisto, kar smo v svoji zaslepljenosti uničili.
Vigan, Delphine de: Otroci so zakon
Otroci so zakon – francoska uspešnica, prevedena v več kot dvajset jezikov, razkriva pretresljiv vpogled v svet družabnih omrežij, kjer otroci postanejo spektakel za množice. Delphine de Vigan, ena najvidnejših francoskih avtoric, s pretanjenim občutkom odpira vprašanja o meji med zasebnim in javnim ter o tem, kaj se zgodi, ko nedolžnost postane predmet potrošnje. Po romanu je bila posneta tudi serija za Disney.
Zgodba se začne v letu 2010. Mélanie, ki je odraščala ob gledanju resničnostnega šova Loft Story, si želi le eno: da bi zaslovela. Toda njen edini nastop v eni od oddaj je popolna polomija. Nekaj let pozneje je poročena mati dveh otrok in na Youtubu odpre kanal Happy prosti čas, kjer objavlja posnetke svojih dveh otrok v vsakdanjem življenju. Kmalu ji sledi že več kot milijon naročnikov, ki všečkajo in komentirajo sleherno njihovo dejanje ali kretnjo.
Medtem mlada Clara vstopi v policijske vrste. Prizadeta zaradi brutalne izgube staršev se pridruži kriminalistom. Poti dveh žensk se srečata, ko Kimmy, Mélaniejina hči, izgine. Se je deklica srečala z nepridipravom? Je pobegnila? So jo ugrabili? Medtem ko se preiskava nadaljuje in Clara odkriva svet vplivnežev, ugotavlja, kako škodljiv je kanal Happy prosti čas za otroka, ki sta zakon … in obenem žrtvi.
Gre za zelo intrigantno branje – pripoved je tretjeosebna, prehaja od zornega kota Mélanie do zornega kota Clare, vmes pa so skozi celoten roman umeščeni policijski zapisniki pogovorov s pričami, pregledi posnetkov na YouTube kanalu … Posebnost je, da se zgodba ne konča na mestu, kjer Kimmy najdejo, temveč se nadaljuje čez leta, v prihodnosti leta 2031, kjer spoznamo, kakšne posledice je na otrocih pustilo nenehno izpostavljanje v otroštvu in kaj se je zgodilo z njuno mamo.
Zola, Émile: Plen
Zolajev roman Plen sodi v znameniti cikel dvajsetih romanov Rougon-Macquartovi, veličastne freske francoske družbe v času drugega cesarstva. Izvirni naslov La Curée označuje tisti neužitni del drobovja in kosti, ki jih lovci po uspešnem lovu in odrtju uplenjenih živali kot lovski plen prepustijo psom goničem. S to sijajno metaforo je Zola ilustriral neusmiljeni gon za dobičkom, denarjem in užitki, ki se je odprl z veliko urbanistično prenovo Pariza sredi 19. stoletja, ko je baron Haussmann s svojim velikopoteznim regulacijskim načrtom dal porušiti cele mestne četrti in mesto prepredel z mrežo širokih bulvarjev in avenij. Napočili so zlati časi za vsakršne pridobitnike, lovce na dobiček, neusmiljene oderuhe, povzpetniške politike in kupljive ženske, ki so v velikih javnih investicijah zavohali lahek plen in se kot psi za mrhovino neusmiljeno spopadli zanj. Pariz se je pod Napoleonom III. spremenil v prizorišče skrajnega pohlepa in razvrata, ki se mu vdajajo romaneskni junaki.
Castillo, Javier: Razpoka v tišini
Javier Castillo v svoji najčistejši obliki! Pogrešan sedemletni deček. Trideset let zamolčana skrivnost. Kaj se je zgodilo z Danielom Millerjem?
Kolo Daniela Millerja najdejo v bližini njegovega doma. Deček je izginil brez sledu. Trideset let pozneje, leta 2011, preiskovalna novinarka Miren Triggs iz časopisne hiše Manhattan Press naleti na sled, ki jo pripelje do grozljivega odkritja – trupla moškega z zašitimi ustnicami.
Miren Triggs in njen nekdanji profesor na fakulteti za novinarstvo Jim Schmoer skušata razvozlati povezavo med obema primeroma, ko pomagata Danielovemu očetu, Benu Millerju, nekdanjemu inšpektorju FBI, rekonstruirati sinovo izginotje. Kaj se je zgodilo z Danielom? Kdo je odgovoren za grozljivi umor in ali je molk lahko pravzaprav pot do resnice?
Javier Castillo, pisatelj, čigar prejšnji romani so se prodali v več kot 2.500.000 izvodih, v tem romanu oživi svoj najbolj kultni lik, Miren, iz Snežne deklice in Igre duše. Razpoka v tišini je napet roman, ki bralce popelje skozi labirint skrivnosti in bolečine, v katerem se stare rane in neodgovorjena vprašanja vračajo kot odmevi, ki jih skušamo molče skriti.
Coben, Harlan: Dvakrat premisli
V tem romanu, polnem skrivnosti, laži in nevarnih zarot, da bi prikrili resnico, je moški, ki naj bi bil mrtev, nenadoma osumljen umora.
Pred tremi leti je imel športni agent Myron Bolitar govor na pogrebu svojega varovanca, uglednega košarkarskega trenerja Grega Downinga. Myron in Greg sta se poznala še iz mladosti: najprej kot velika tekmeca, pozneje pa kot malo presenetljiva poslovna sodelavca. Myron je njegovo smrt potisnil v ozadje spomina, potem pa nenadoma v njegovo pisarno prideta zvezna agenta, ki hočeta vedeti, kje je Greg Downing.
Agenta trdita, da je Greg še živ in da naj bi bil na prizorišču dvojnega umora, zaradi česar je postal njihov glavni osumljenec. Pretreseni Myron želi čim prej dobiti odgovore na številna vprašanja, ki so se s tem odprla.
Dolgoletna prijatelja in sodelavca Myron in Win se odločita poiskati resnico. Toda več ko odkrijeta o Gregu, nevarnejši postaja njun svet. Skrivnosti, laži in morilska zarota, ki izvira iz preteklosti, so v osrčju tega najnovejšega trilerja Harlana Cobena.
Coben, Harlan: Sence preteklosti
V tem osupljivem trilerju avtorja uspešnic s seznama New York Timesa Harlana Cobena, ki vas bo do zadnje strani držal v napetosti, nekdanjega kriminalista Samija Kiercea preganja skrivnost iz študijskih let.
Takratnih dogodkov se jasno spominja, ampak se mu nenadoma po vseh teh letih dejstva ne skladajo več, zato sklene zadevo raziskati. Prepričan je namreč, da se mora najprej seznaniti z vsemi dejstvi, šele nato razviti nove teorije, poleg tega pa nikakor ne verjame več v naključja, ki ga obkrožajo dozdevno na vsakem koraku.
Sami Kierce, ki po koncu kolidža s prijatelji potuje po Španiji, se neko jutro zbudi ves krvav. V roki ima nož. Zraven njega leži truplo njegovega dekleta Anne. Ne ve, kaj se je zgodilo. Njegovi kriki preglasijo vse logične misli, potem pa pobegne iz države.
Dvaindvajset let pozneje je Kierce zasebni detektiv in novopečeni oče, ki skuša odplačati dolgove z opravljanjem preiskovalnih nalog za znano newyorško odvetniško pisarno in s poučevanjem kriminalistike v večerni šoli. Neki večer zagleda v ozadju razreda znan obraz. Anno. Prepričan je, da je ona. Toda takoj, ko se njuna pogleda srečata, Anna zbeži.
Kierce nima izbire. Ve, da jo mora najti in rešiti nemogočo uganko, ki ga muči že vse od tistega strašnega dne. A preden bo našel odgovore, bo naletel le na več vprašanj. Preiskava ga bo prisilila, da se sooči s sencami svoje preteklosti – jo bo končno lahko pustil za sabo?
Coben, Harlan: Prevara
Napet triler o družinskih skrivnostih in lovu za resnico, ki ga ne boste mogli odložiti.
Nekdanji vojni pilotki Mayi, ki trpi posttravmatsko stresno motnjo, pred očmi ubijejo moža Joeja. Življenje ji dodatno otežujeta nezaupanje moževe premožne družine in sumničavost detektiva, ki raziskuje Joejev umor.
Kmalu po pogrebu se mora Maya vrniti na delo, zato v svoji dnevni sobi postavi skrito kamero, da bi posnela varuško svoje dveletne hčere. Toda ko pregleduje posnetek, zagleda svojega mrtvega moža, ki se igra z njuno hčerko. Se ji je tokrat dokončno zmešalo? Ali pa se kdo poigrava z njo? Kakšna je resnica? In kdo je sploh bil Joe?
Coben, Harlan: Ne odnehaj
Detektiva iz newjerseyjskega predmestja Napoleona Dumasa še vedno preganja noč, ko so njegovega brata dvojčka našli mrtvega na tirih, njegovo dekle Maura, za katero je verjel, da je ljubezen njegovega življenja, pa ga je pustila in izginila brez slovesa. Nap se že petnajst let trudi pojasniti sumljive okoliščine bratove smrti in najti Mauro.
Ko se nekega dne Maurini prstni odtisi pojavijo v najetem avtomobilu človeka, osumljenega za umor, se zdi, da je končno našel otipljivo sled, ki jo je iskal ves ta čas. Toda brskanje po preteklosti odpira več vprašanj, kot ponuja odgovorov, in vsak spomin prinaša neštete nejasnosti in dvome. O ženski, ki jo je nekoč ljubil, o prijateljih iz otroštva, za katere je bil prepričan, da jih pozna, o zapuščenem vojaškem oporišču, ob katerem je odraščal, največ pa o bratovi smrti, ki je mnogo temačnejša in zlovešča, kot si je kdaj drznil pomisliti.
Golob, Tadej: Brezno
Na tečaju preiskovanja krvnih madežev Taras Birsa v novoodkriti jami naleti na truplo, ki leži na kupu kosti – tihihpričah povojnih pobojev. Kdo je zadnja žrtev … in zakaj je končala med okostnjaki preteklosti?
Najnovejša knjiga v seriji priljubljenih kriminalk bo znova spremljala Tarasa Birso, višjega kriminalista Policijske uprave Ljubljana. Tokrat bo poslan v Gotenico pri Kočevski Reki na tečaj preiskovanja krvnih madežev. Še pred pričetkom tečaja se v klubu policijskega vadbenega centra pojavijo trije jamarji s presenetljivo najdbo, ki so jo našli pri spustu v novoodkrito jamo v bližini. Taras pokliče sodelavce iz Ljubljane, se še sam spusti v jamo in na njenem dnu najde preostanek trupla starejšega moškega, ležečega na kupu, ki v medli svetlobi čelne svetilke spominja na kup odpadlih vej. Ko si ogleda truplo in ga pripravlja za transport na površje, veja pod njim poči in presunjen ugotovi, da stoji na kupu mumificiranih trupel. Kot se izkaže, so mrtvi v jami po vojni pobiti slovenski domobranci, za katere se je domnevalo, da ležijo v Ušivi jami v Kočevskem Rogu. Vse več indicev kaže na to, da je med pobitimi leta 1945 in umorjenim, ki ga je morilec vrgel v jamo, povezava – moški, upokojeni uslužbenec vadbenega centra v Gotenici, velja za likvidatorja, udeleženca v pobojih leta 1945. Edini, ki domneva, da umora nista povezana, je Taras.
Harlamov, Aljoša: Dohtar in Povodni mož: zgodovinska kriminalka
Dohtar in Povodni mož je duhovita parodija življenja in dela Franceta Prešerna, predvsem pa napeta kriminalka, ki se dogaja v času oblikovanja slovenske nacionalne zavesti.
Poleti leta 1835. Dohtar ponoči vinjen pade v Ljubljanico in se naslednjega jutra zbudi na bregu pred trnovsko cerkvijo. V grozi ugotovi, da je iz reke potegnil napol razpadlo truplo zadavljene ženske … Metternichov čudaški odposlanec z Dunaja trdi, da verjame v njegovo nedolžnost, toda za odkritje pravih storilcev mu da samo deset dni – sicer bo zaprl kar njega. Dohtar med preiskovanjem umora kljub vsej pesniški domišljiji hitro spozna, da se v mestu dogaja marsikaj, o čemer se mu niti sanjalo ni.
Irons, Ruth: Popolna gostja
Bila je v vaši hiši. Zdaj hoče vaše življenje. Vsi poznamo take – ljudi, ki pač ne spadajo zraven. Dinah Marshall je taka in tega se zaveda. Potem ko ena od prijateljic odpove, jo ženske, s katerimi se je družila na fakulteti, povabijo na vikend oddih v luksuzno počitniško hišo.
A vrzel med njimi se je v vsem tem času poglobila in Dinah se boleče zaveda dejstva, da je edina brez denarja, brez kariere, brez moža in brez otrok. Da bi ublažila občutek izločenosti, začne vohljati po hiši. In se navduši nad lastnikoma, Sarah in Isaacom Riversom. Ko spozna, da lahko sama v hiši prespi še eno noč, pa se navdušenje kmalu sprevrne v obsedenost.
Ko Isaac Rivers v ekskluzivnem klubu spozna ‘Diano Malone’, jo predstavi ženi in prijateljema, ki jo zelo hitro sprejmejo medse. Zdi pa se, da se nekoliko preveč trudi, in ko njen pretirani trud in vedenje sprožata začudenje in vprašanja, ena od novih znank posumi, da Diana ni oseba, za katero se izdaja. Za Diano — oziroma Dinah — to pomeni katastrofo: garala je, da se je vključila v družbo, sumničenje pa ogrozi vse, za kar si je prizadevala. A Diana ni edina, ki ima skrivnosti, in ko ji grozi razkritje, je odločena, da se ne bo predala brez boja.
Jackson, Holly: Ne še čisto mrtva
Prva knjiga za odrasle priljubljene pisateljice mladinskih kriminalk.
Jet je hči bogatih gradbincev v manjšem kraju v Vermontu. Njen slogan je: bom kasneje, saj imam čas. Potem pa jo nekdo napade in usodno poškoduje, zato po mnenju zdravnikov ne bo prav dolgo živela. Jet si ni nikoli mislila, da jo kdo sovraži, toda zdaj vsakogar zagleda v novi luči: starše, brata, svakinjo, bivšega fanta. Nezadovoljna s policijsko preiskavo se odloči, da bo odkrila storilca.
McFadden, Freida: Trk
Grozljivka, pred katero junakinja beži, ni nič v primerjavi s tem, kar jo še čaka.
Tegan je v osmem mesecu nosečnosti, sama je in srčno si želi pustiti svoje razdejano življenje za seboj. Odpravi se na pot, da bi nekaj časa bivala pri bratu in razmislila, kako naprej. Vendar se ne zaveda, da se podaja naravnost v snežno nevihto.
Nikoli ne prispe na cilj.
Z uničenim avtomobilom in zlomljenim gležnjem obtiči na podeželju Maina in boji se, da je naredila strašno napako. Nato se zgodi čudež: reši jo zakonski par, ki ji ponudi sobo v topli koči, dokler se sneg ne bo polegel.
Toda nekaj je narobe. Tegan je mislila, da čakajo, da bo nevihta mimo, vendar sčasoma spozna, da je v hudi nevarnosti. Ni v varnem zavetju, kot je sprva kazalo. S tem ko je prišla sem, je morda naredila najhujšo napako v življenju.
Zdaj mora narediti vse, da reši sebe – in svojega nerojenega otroka.
McFadden, Freida: Zapornik
Brooke Sullivan mora kot nova diplomirana medicinska sestra v strogo varovanem moškem zaporu upoštevati tri pravila:
1) z vsemi zaporniki ravnaj spoštljivo,
2) nikoli ne razkrivaj osebnih podatkov,
3) NIKOLI se ne spoprijatelji s katerim od zapornikov.
Toda nihče od zaposlenih v zaporu ne ve, da je Brooke že prekršila pravila.
Nihče ne ve za njeno intimno povezavo s Shanom Nelsonom, ki je eden najbolj zloglasnih in nevarnih zapornikov tega zapora.
In zagotovo ne vedo, da je bil Shane Brookina srednješolska ljubezen – najboljši nogometni podajalec, ki bo zaradi več grozljivih umorov preživel življenje v zaporu. Ali da ga je tja spravilo Brookino pričanje.
Toda Shane ve.
In tega ne bo nikoli pozabil.
Zapornik je vznemirljiv in zapleten triler najbolj prodajane avtorice New York Timesa Freide McFadden, ki govori o tem, kako opredelimo krivdo – in kdo mora zanjo odgovarjati.
Ragnar Jónasson: Tema
Kriminalistka Hulda pri štiriinšestdesetih letih preiskuje zadnji primer pred prisilno upokojitvijo.
V zalivu blizu letališča najdejo mrtvo iskalko azila iz Rusije, Hulda pa med preiskavo naredi usodno napako, ki bo imela neslutene posledice…
Kriminalistka Hulda Hermannsdottir z reykjaviške policije mora oditi v pokoj pri štiriinšestdesetih letih, eno leto pred rokom. Boji se osamljenosti in spominov na temno preteklost, ki jo trpinčijo. Pred odhodom ima na voljo dva tedna, da reši nerešen primer, ki ga lahko sama izbere. Takoj ve, katerega: tistega o mladi Rusinji, katere iskanje azila se je končalo na temni, hladni obali neznane države. Hulda kmalu odkrije, da je ob istem času izginila še ena ženska in da ji nihče noče povedati celotne zgodbe. Celo sodelavci s policije ji mečejo polena pod noge. Ura pa tiktaka … Hulda bo poiskala morilca, tudi če bo s tem ogrozila lastno življenje.
Ragnar Jónasson: Otok
Jeseni 1987 se mlad par odpravi na romantičen izlet v Zahodne fjorde – izlet z nepričakovanim koncem in katastrofalnimi posledicami.
Deset let pozneje skupinica prijateljev preživi konec tedna v starem lovskem domu na otoku Ellidaey. Na kraju, popolnoma odrezanem od zunanjega sveta, skušajo obuditi nekdanje vezi. Nekdo od njih pa izleta ne preživi. Inšpektorica Hulda Hermannsdottir je trdno odločena, da bo resnico o preteklih in sedanjih dogodkih, ki se ji zdijo usodno povezani, zlepa ali zgrda zvabila iz temnih globočin.
Otok je drugi del tridelne kriminalne seriji novega islandskega kralja kriminalk Ragnarja Jonassona, v kateri se preteklost usodno prepleta s sedanjostjo, ljubezen z izgubo in navidezna naklonjenost s tlečim sovraštvom.
Ragnar Jónasson: Megla
Megla je zadnji del kriminalne trilogije Skrita Islandija, katere glavna junakinja, inšpektorica Hulda, še vedno pretresena po hčerkinem samomoru, dobi primer na vzhodu Islandije, kjer so na samotni, v zimskih razmerah težko dostopni kmetiji, našli dve razkrajajoči se trupli. Izkaže se, da sta bila kmet in kmetica umorjena že okoli božiča, razlog za njun umor pa velika zagonetka. Mraz, tema, samota, … zločin.
Ragnar Jónasson: Snežna slepota
Siglufjörđur, idilično mirno ribiško mestece na severu Islandije, kjer nihče ne zaklepa vrat in do koder vodi samo majhen gorski predor.
Ari Thor Arason, novopečeni policist v svoji prvi službi, daleč od punce v Reykjaviku in s preteklostjo, ki je ne more pustiti za seboj.
Ko v snegu najdejo na pol golo, krvavečo in nezavestno mlado žensko in ostareli pisatelj omahne v smrt v krajevnem gledališču, se Ari Thor znajde v središču skupnosti, kjer nikomur ne more zaupati in so skrivnosti ter laži del vsakdana.
Plaz in neprestani snežni meteži, ki zaprejo gorski prelaz, ter nenehna tema grozijo, da bodo Arija Thora pahnili čez rob, ko zavese začnejo plapolati in njegova preiskava postaja vse zapletenejša, srhljivejša in bolj osebna. Preteklost se poigrava s sedanjostjo in klavstrofobična napetost narašča, Ari Thor pa pada vse globlje v svojo temačnost – zaslepljen od snega in z morilcem na prostosti.
Prva knjiga v zbirki Temna Islandija – Snežna slepota, Zatemnitev, Razdor, Popolna belina, Nočna slepota in Zimska Smrt.
Ragnar Jónasson: Zatemnitev
Na obali spokojnega fjorda na severu Islandije v svetli poletni noči moškega surovo pretepejo do smrti. Ko oblak pepela po nedavnem izbruhu ognjenika prekrije nebo in zatemni arktični poletni dan, se mlada novinarka odpravi iz Reykjavika, da bo zadevo sama raziskala, nevedoč, da je na kocki življenje nedolžne osebe.
Ari Thor Arason in njegova sodelavca z majhne policijske postaje v Siglufjörđuru se spopadajo s čedalje bolj begajočim primerom, njihove hude osebne težave pa jih privedejo do roba. Kakšne skrivnosti je mrtvi moški odnesel s seboj v grob in kaj prikriva mlada novinarka? Ko tihe, neizrečene grozote iz preteklosti ogrožajo vse in se tema poglablja, se odvija tekma s časom, da odkrijejo morilca, preden še kdo umre.
Zatemnitev je samostojno nadaljevanje kriminalke Snežna slepota in se dogaja v dveh svetlih poletnih dneh na Islandiji – v Reykjaviku kot v severnem delu države, zlasti v mestecu Siglufjörđur.
Ragnar Jónasson: Razdor
V času karantene, v kateri se znajde islandsko mestece Siglufjörđur, Ari Thor raziskuje nepojasnjen primer – smrt mlade ženske leta 1957 v izoliranem kraju Heđinsfjörđur – za katerega je čedalje manj prepričan, da je šlo za samomor, kot so sprva vsi mislili.
Ari Thor kljub strogim ukrepom razišče, kaj se je zgodilo tistega usodnega dne na kmetiji sredi temačne pokrajine, ki je počasi načenjala živce vsem članom družine. Na pomoč mu priskoči tudi mlada ambiciozna novinarka Isrun iz Reykjavika, ki kljub redki bolezni neutrudno spremlja zapleten primer, v katerega je po vsej verjetnosti vpleten sam politični vrh.
V tem napetem nordijskem noirju, tretjem v seriji Temna Islandija, stkanem iz zgodb več likov, ki se na koncu strnejo v en sam tok dogajanja, nam islandski pisatelj postreže z vsemi prvinami napetega kriminalnega romana. Klavstrofobičnost zasnežene islandske pokrajine, tesnoba, ki prežema like, in presenetljivi zgodbeni zasuki so lastnosti, ki odlikujejo roman Razdor in zaradi katerega ga boste bralci težko izpustili iz rok.
Ragnar Jónasson: Popolna belina
Tik pred božičem pod strmimi pečinami v odročnem zalivu na severu Islandije najdejo mrtvo mlado žensko.
Na začetku dvajsetega stoletja je bila ob pečinah velika ribiška vas, zdaj pa sta tam samo še stara vila in svetilnik.
Policist Ari Thor Arason prispe tja dan pred božičem, da bi preiskal primer, pa izve, da sta pred več kot petindvajsetimi leti sestrica te mlade ženske in njuna mati omahnili v smrt z istih pečin. Zdi se, da peščica ljudi, ki še živi v tem odročnem kraju, nekaj prikriva. In potem znova udari tragedija.
Temačen, srhljiv in zapleten roman Popolna belina je srhljiva, napeta ter osupljivo prepletena srhljivka enega najbolj prodajanih islandskih piscev kriminalk.
Ragnar Jónasson: Nočna slepota
Ko je v temi noči v odročnem islandskem mestecu Siglufjorđur umorjen policist, se Ari Thor Arason spopade z zapleteno preiskavo, ki ga popelje v preteklost in do nekaj zloveščih skrivnosti …
Siglufjörđur: idilična mirna ribiška vas na skrajnem severu Islandije, dostopna le skozi majhen gorski predor.
Ari Thor Arason: krajevni policist, ki ga burna preteklost in nelagodni odnosi s prebivalci mesta še vedno preganjajo.
Spokojnost v tej tesno povezani skupnosti se poruši, ko nekdo umori policista – ga ustreli iz neposredne bližine – v temi noči v zapuščeni hiši. Morilec je na prostosti in bliža se temna polarna zima, zato mora Ari Thor razvozlati sestavljanko, ki zajema zapleteno lokalno politiko, novega župana, ki je izgubil ugled, in psihiatrično bolnišnico v Reykjaviku, kjer je nekdo zaprt proti svoji volji. V Siglufjörđur se preseli skrivnostna mlada ženska, ki beži pred nečim, česar si ne upa razkriti, in še kako jasno postane, da tragični dogodki iz preteklosti pletejo zlovešč urok, ki lahko ogrozi vse.
Ragnar Jónasson: Zimska smrt
Bliža se velikonočni konec tedna in v Siglufjörđuru, najsevernejšem mestu na Islandiji, rahlo sneži, ko se množice turistov zgrinjajo na enkratna smučišča. Devetnajstletna domačinka z balkona hiše na glavni ulici omahne v smrt. Zagoneten zapis v njenem dnevniku nakazuje, da to nemara ni bila nesreča. Ko se snežni metež razbesni in prekine oskrbo z električno energijo ter onemogoči dostop do Siglufjörđura, mora Ari Thor sestaviti sestavljanko, da razkrije grozljivo resnico … In ta nikomur ne bo prizanesla.
Srhljiv, klavstrofobičen in razburljiv roman Zimska smrt je osupljiv zaključek izjemno uspešne serije Temna Islandija in utrjuje Ragnarja Jonassona kot enega najvznemirljivejših avtorjev kriminalnega leposlovja.
Ragnar Jónasson: Smrt v sanatoriju
Preteklost meče dolge sence, v katerih se skrivajo zamolčane resnice
1983: Stara bolnišnica v Akureyriju na severu Islandije, prej sanatorij za tuberkulozo, zdaj je v njej majhen administrativni bolniški oddelek, postane prizorišče grozljivega umora. Nekega jutra v pisarni starejše medicinske sestre Yrse odkrijejo njeno truplo – brutalno iznakaženo. Preiskavo prevzameta detektivka Hulda Hermannsdottir in njen nadrejeni Sverrir Eggertsson. Ko najdejo še truplo direktorja bolnišnice Fridjona, njegovo smrt razglasijo za samomor in sklepajo, da je bil Fridjon kriv tudi za Yrsin umor. Policija primer hitro zaključi – morda prehitro.
2012: Helgi Reykdal je mlad policist, kriminologijo je študiral v Združenem kraljestvu. Na Islandijo se je vrnil, da bi dokončal magistrsko nalogo o preiskavi umorov v Akureyriju leta 1983. Ko se po treh desetletjih poda po sledeh starih zločinov, se zaplete v zamolčane skrivnosti in lažne sklepe iz preteklosti. In naleti na resnico, ki je lahko pogubna še za koga.
Rowling, J. K.: Skriti grob
Sedma knjiga svetovno znane serije o Cormoranu Striku vas bo v negotovosti držala do zadnje strani.
V sedmem delu serije o detektivu Cormoranu Striku se Cormoran in Robin znajdeta pred najnevarnejšim izzivom doslej – rešiti morata mladeniča, ki je ujet v kremplje nevarnega kulta. Zaskrbljeni oče najame zasebnega detektiva Strika, da poišče sina Willa, ki se je pridružil verski skupnosti v osrčju norfolške podeželske pokrajine. Na prvi pogled je Vesoljna humanitarna cerkev miroljubna organizacija, ki si prizadeva za boljši svet, toda Strike hitro odkrije temačne skrivnosti in nerazložljive smrti, ki se skrivajo v njenem ozadju.
Da bi rešila Willa, se Strikova partnerica Robin odloči za drzno potezo: pod krinko se vključi v skupnost in se preseli med člane kulta. A nevarnosti, ki jo tam čakajo, in čustvena cena, ki jo bo morala plačati, presežejo vsa njena pričakovanja. Zaradi napete zgodbe polne preobratov ne boste zatisnili očesa.
Tomažič, Agata: Ušabti
Najprej je izginila lestev. Nato so pomrli golobi. Potem se je pojavil fond 47, kamor so se stekale devizne dajatve vseh republik nekdanje Jugoslavije. Česa tako zagonetnega kriminalistični inšpektor Robert Obrh, stari znanec iz Čmrljevega žleba, v svoji ne prav dolgi in ne ravno blesteči karieri še ni videl. A to le zato, ker še nikoli prej ni srečal človeka, kakršen je »jugoslovanski Christiaan Barnard«: upokojenega srčnega kirurga dr. Vladimirja Baumgartna, ki je morda nekoč (morda pa tudi ne) življenje podaljšal samemu Titu.
»Ušabti« je izraz za drobno figurico, grobni pridatek iz časa starega egiptovskega kraljestva, kakršne je danes vsaj nespodobno, če ne kar prepovedano imeti doma. Pravzaprav je služabnik, ki gospodarja spremlja do konca ─ v smrt in onstran, če je treba … Kdo tu komu služi? Je to sploh še kriminalka? Ali morda popis neke manipulacije? Odgovore na vprašanja ponuja branje tega inteligentnega romana, ki se ne pusti umestititi v noben žanr.
Black, Holly: Ukradena dedinja: roman o Vilinski grudi
Prvi del nove fantazijske duologije! Ukradena dedinja je uspešnica, umeščena v Vilinski svet, ki ga poznamo iz trilogije Ljudstvo zraka.
Wren je nič hudega sluteče dekletce, ki skupaj s prav tako posvojeno sestro odrašča pri ljubečih krušnih starših. Vse v redu, dokler se v njeni sobi kakor v morastih sanjah ne pojavijo tri prikazni. Razkrijejo ji, da sta dve njena prava oče in mati, lord Jarel in lady Nore. Tretja je vešča Bogdana. In nobena ni prav prijazna. Odpeljejo jo v svet nesmrtnih bitij. Tam pa se prava mora šele začne.
Black, Holly: Ujetnikov prestol: roman o Vilinski grudi
Drugi del duologije Ukradena dedinja, je uspešnica, umeščena v Vilinski svet, ki ga poznamo iz trilogije Ljudstvo zraka.
Hrast plačuje za svojo izdajo. Zaprt na ledenem severu in zavezan volji nove pošastne kraljice se mora zanašati na šarm in preračunljivost, da bi preživel. Ker sta kralj Cardan in kraljica Jude pripravljena narediti vse, da bi dobila ukradenega naslednika nazaj, se bo moral odločiti, ali bo poskušal ponovno pridobiti zaupanje ljubljenega dekleta ali pa jo bo pogubil.
Gillig, Rachel: Temno okno : prva knjiga dueta Pastirski kralj
Elspeth potrebuje pošast, a morda je pošast ona sama. V tem temnem razkošnem gotskem fantazijskem prvencu mora mladenka iz sebe izpustiti pošast, da bi lahko rešila kraljestvo.
Mladenka. Pošast. Mučenik. Elspeth Trdoleska potrebuje več kot le golo srečo, da bi v skrivnostnem kraljestvu Zmotje, obdanem z meglino, ostala varna – potrebuje pošast. Pravi ji Mora in je starodaven spremenljiv duh, ki je ujet v njenem umu. Varuje jo in ohranja njene skrivnosti. A nič ni zastonj, še posebej ne magija.
Elspeth na gozdni poti sreča skrivnostnega obcestnega razbojnika, to srečanje pa jo posrka v svet senc in prevar. Skupaj se podata na nevarno pustolovščino iskanja zdravila za temno magijo, ki pesti Zmotje.
Ko se razmere zaostrijo in neizmerne medsebojne privlačnosti ne moreta več zanikati, se mora Elspeth soočiti s svojo najtemnejšo skrivnostjo: Mora se počasi, a vztrajno polašča njenega uma in nobenega zagotovila nima, da ga bo lahko ustavila.
Semenič, Simona: Bes te lopi
Fantastična pripoved, ki se razteza med sodobnostjo in preteklostjo. Roman iz dveh zgodb, ki se počasi prepletata, dokler se ne stečeta v eno.
Srednji vek. Dragomiro, Milico in Zorico vaščani preženejo, ker naj bi z zvestobo starim bogovom prinašale nesrečo. Danes. Svit se z bratom poskuša znajti v kovidnem vsakdanjiku. Vmes. Skrivnostni namigi, čudni simboli, pesniška zbirka istrskega pesnika in vrata v čudaško medsvetovje, kjer se prepleteta preteklost in sedanjost in kjer nič ni tako, kot se zdi na prvi pogled.
V prvi zgodbi spoznamo tri generacije slovanskih žensk: babico Dragomiro, mamo Milico in hči Zorico, ki ju sosedje z ognjem preženejo iz domače vasi, saj naj bi z zvestobo bogovom prednikov klicale nadnje nesrečo in zlo. V drugi, zapisani v obliki prvoosebnega dnevnika, pa se nam razkriva najstnik, ki z bratom Brinom skrbi za družino saj mama ne zmore več skrbeti zase in za otroka. Brin nekega dne od ločenega očeta prejme skrivnostno pesniško zbirko nekega istrskega pesnika, polno čudnih staroverskih simbolov in šifer, ki jih s prijatelji potegne v razburljiv lov na zaklad. Dve časovni perspektivi prinašata vsaka svoj jezik – s slovanskimi koreni prežeto rahlo arhaično govorico ter sodobni sleng. V veščem prepletu obeh realnosti slovenska Istra postane čaroben kraj, ki bralce povsem posrka vase.
Novo delo Simone Semenič (1975), avtorice priljubljene knjige Skrivno društvo KRVZ, je mojstrsko napisana, napeta in domiselna zgodba za starejše najstnike. Nominirana je bila za nagrado modra ptica 2024, dobila pa bo še dve nadaljevanji.
Simmons, Dan: Hiperion
Hiperion Dana Simmonsa je z nagradama hugo in locus nagrajen epski znanstvenofantastični roman, v katerem se Simmons pokaže kot mojster grajenja fantastičnih svetov in prepletanja na videz različnih, a temeljnih in bistvenih filozofskih, tehnoloških, socioloških in političnih tem. Struktura romana spominja na Canterburyjske zgodbe, saj skozi šest različnih perspektiv počasi razgrinja širšo zgodbo.
Osrednji temni lik romana je skrivnostno bitje Shrike, strašljivi, skoraj božanski varuh časovnih grobnic na planetu Hiperion, ki se ga nekateri na smrt bojijo, nekateri ga po božje častijo, nekateri pa so odločeni, da ga bodo uničili. Ko po celotni galaksiji divja vojna, se sedem romarjev odpravi na Hiperion, ki leži izven dosega zakonov človeške hegemonije. Vsak od njih ima oseben razlog za pot, a hkrati je njihovo romanje univerzalno simbolično iskanje odgovorov na najgloblja vprašanja in povezuje ljudi različnih prepričanj in izkušenj v iskanju resnice.
Roman je aktualen zaradi tem, kot so vpliv tehnološkega napredka na družbo, nevarnosti umetne inteligence, globalizacija ter iskanje identitete v vse bolj povezanem in hkrati odtujenem svetu. Opozarja na etične dileme, ki jih prinašajo napredki v znanosti, ter na ceno, ki jo za to plačujemo. Ekološke teme v knjigi odmevajo v času, ko se svet sooča z degradacijo okolja, medtem ko politične spletke in moč korporacij v romanu odražajo aktualne izzive sodobne geopolitike.
Wells, Martha: Fentabotovi dnevniki: 1. in 2. dnevnik
Na površju oddaljenega planeta skupina znanstvenikov izvaja raziskave, ob tem pa jih na vsakem koraku spremlja vardroid, ki jim ga je dobavilo Podjetje. Ta je vdrl v svoj varnostni modul in samega sebe imenuje »Fentabot«, a nikdar na glas. Do ljudi čuti zgolj prezir in vse, kar si želi, je, da ga dovolj dolgo pustijo pri miru, da bi ugotovil, kdo pravzaprav hoče biti (in si v prostem času ogledati svojo najljubšo serijo).
Ko sosednja odprava mrkne, so znanstveniki in Fentabot tisti, ki morajo odkriti resnico. In ko Fentabot združi moči z Raziskovalno Transportno ladjo, ki jo poimenuje ART (pravzaprav nočete vedeti, kaj pomeni »A«), se infiltrirata v rudarski obrat, kjer je Fentabot prvič ušel nadzoru, da bi poskusila razumeti njegovo preteklost. To odkritje bo za zmeraj spremenilo, kako gleda nase.
Frantz, Eva: Za zidovi Malinjaka
Dobrodošli v Malinjaku – sanatoriju, polnem skrivnosti.
Stina je bolna. Njeno telo je šibko, a njen duh neuklonljiv. Ko jo pošljejo na zdravljenje v razkošni Malinjak, se pred njo odpre nov svet – sanatorij se zdi kot grad, po dolgem času se tudi do sitega naje, hkrati pa hrepeni po toplini doma, po mami in sorojencih. Vendar se kmalu izkaže, da ta svet ni tako varen, kot se zdi. Zakaj se zdravstveno osebje obnaša tako čudno? Kaj se je zgodilo med požarom v vzhodnem krilu? In kdo je skrivnostni Ruben, ki jo ponoči vodi po temačnih hodnikih?
Za zidovi Malinjaka je napeta, srhljiva zgodba o pogumu, prijateljstvu in življenjsko nevarnih skrivnostih. Če imaš dovolj poguma, se lahko podaš v svet, kjer za vsakimi vrati lahko tiči nevarnost. Popolna izbira za branje ob svetilki pod odejo.
Gupta, Ruchira: Brcam in letim
Napeta in pogumna zgodba svetovno znane aktivistke in novinarke, ki je napisana po resničnih dogodkih.
Štirinajstletna Heera z družino živi v revščini in pomanjkanju. Ko jo vržejo iz šole, izgubi edini obrok na dan, grožnja, ki lebdi nad njo vse od njenega rojstva, pa postane še bolj otipljiva: oče jo bo prodal trgovcu z belim blagom. A na srečo se zanjo zavzame vodja ustanove za ogrožene deklice. Z njeno pomočjo znova sme v šolo in začne trenirati kung fu, ki jo odpelje na drug konec sveta. Upre se nasilnežem, svoji družini in skupnosti pa omogoči lepše in boljše življenje.
Petrović, Jasminka: Poletje, ko sem se naučila leteti
Roman Poletje, ko sem se naučila leteti si izposoja znano obliko dnevniških zapisov, le da ne gre za dejanske zapise, temveč spomine in razmišljanje deklice Sofije, ki zvečer premleva o minulem dnevu. Zgrajen je iz triindvajsetih poglavij, v katerih se zvrsti triindvajset noči, ki jih Sofija preživi z babico na počitnicah pri sorodnikih na Hvaru. Osnovni konflikt je začrtan že na samem začetku; Sofija in babica Marija namreč živita v Beogradu, na rodni Hvar pa se Marija vrne po več kot dvajsetih letih. Zakaj babice tako dolgo ni bilo na Hvar, zakaj Sofiji nihče ni povedal, da ima na otoku širšo družino, zakaj ne sme uporabljati cirilice, so res vsi imeli radi Tita? Sofiji se zastavlja nešteto vprašanj.
Dobnikar Šeruga, Romana: Brez voznega reda: po stranskih poteh Evrope
Knjiga govori o štirih letih potovanj s kombijem po Evropi: 90.000 kilometrov, 350 noči, 38 držav. Vendar to ni turistični vodič ali avtodomarski priročnik, temveč potopis o zakonskemu paru, avanturistih, ki sta desetletja svetovnih potovanj z motorjem in šotorom zamenjala z relativnim udobjem malega avtodoma. A še vedno najraje spita v odmaknjenih krajih in iščeta stranske poti ter Evropo brez gneče in razprodanosti turističnih destinacij. Knjiga s 480 fotografijami je prijazno branje, lahko pa tudi bogat vir idej in informacij, kam naslednjič na potovanje ali drugačen dopust.
Dovžan, Janez: Z Dovjega do Himalaje: zgodbe Janeza Dovžana
Janez Dovžan – gornik, plezalec, smučar, reševalec, v tej zbirki izbranih zgodb z dušo in humorjem odpira svoj svet – in srce. Od otroških dogodivščin na Dovjem, preko legendarnih vzponov v Dolomitih, Alpah in Himalaji, do iskrenih pogledov v smisel, nevarnosti in lepoto plezanja. To ni samo knjiga o gorah – to je knjiga o ljudeh. O smehu in strahu, o prijateljstvu, padcih in zmagah. O sanjah, ki jih višina ne omejuje.
Habjan, Vladimir: Na samotnih poteh: peš čez Karnijce in skozi življenje
Karnijske Alpe s svojo prvinsko naravo in bogato zgodovino je publicist, pisatelj, gorski reševalec in dolgoletni urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan (1957) raziskoval več kot desetletje in jih Slovencem predstavil kot soavtor obsežnega gorniškega vodnika Karnijske Alpe, med Julijci in Dolomiti. Zdaj pa jih je želel v enem samem zamahu prehoditi v celoti in jih tako še bolje spoznati, obenem pa narediti tudi povzetek svoje življenjske poti. Za okvir svoje knjižne pripovedi Na samotnih poteh si je tako izbral pohod, ki ga je začel v kraju Longarone na zahodnem robu Karnijskih Alp, končal pa sedem dni pozneje v Bordanu ob reki Tilment, ki se že dotika Zahodnih Julijskih Alp.
Med hojo pod visokimi gorami z bogatimi razgledi se Habjan spominja svojih planinskih začetkov. Ko preči mnoge planine, se spominja prvih zahtevnejših gora; ko se srečuje z redkimi popotniki, si v misli prikliče množico tur, ki jih je vodil, in gorske reševalce, s katerimi je sodeloval tudi pri najbolj zahtevnih reševanjih.
Hodil je po samotnih karnijskih poteh, mimo opuščenih planin v zavetju mogočnih gozdov in divjih rek, spal v kočah po planinah in v naključnih gostiščih. Med hojo se odvije dramaturški lok njegovega življenja, ki sega od prvih korakov v gore pa vse do časov izkušenega gornika, ljubitelja brezpotij, plodovitega publicista in alpinista, ki osvaja zahtevne vrhove, do njih pa razvije veliko spoštovanje.
Steržaj, Alen: Gora ni zadeta: [zadet je, kdor gre gor]
Nova knjiga glasbenika in popotnika Alena Steržaja je pustolovščina iskanja poti na »konec sveta«, ki je avtorja vodilo na njegovih potovanjih po Aziji. Pot, ki se začne na ljubljanski železniški postaji ob mesnem bureku, konča pa v Jayapuri na Papui – na skrajni točki kontinenta pred velikim oceanom –, se odvija čez tisoče kilometrov, skozi številne tuje dežele s »čudnimi« kulturami in bizarnimi običaji, monumentalnimi človeškimi in naravnimi stvaritvami ter nepredvidljivimi, stresnimi in nevarnimi situacijami, ki avtorja podzavestno silijo v spoznavanje samega sebe in lastnih psihofizičnih meja.
Popotovanje je premikajoča se učilnica življenja. Včasih pekoče, kot močno začinjen kari. Včasih blagodejno, kot odkrit pogled in prijazna beseda popolnega neznanca. Kako biti odprt, da se ti razpre vsa lepota dotlej nepoznanega sveta? Kako biti zaupljiv, a ostati previden? Kako odpihniti predsodke, naphane s stereotipi? Kako se naposled, četudi s težavo, naučiti barantanja – na Teheranskem bazarju ali na nagnetenih ulicah indijskih mest? Trenutki čudenja in veselja, negotovosti in bojazni. Meje, ki jih ne smeš prečkati v kratkih hlačah. Mimobežne podobe zemeljskega raja se menjujejo s prizori bede in razčlovečenja. Templji resnične in templji tržne duhovnosti. Seanse z marihuano. Tudi Nepalci radi pobegnejo iz vsakdanjosti. Sicer pa z marihuano častijo Šivo! V kačji restavraciji ugrizneš v svoj lastni strah. Se nekje na Kitajskem znajdeš v zgodbi, ki se zdi kot kriminalka. Dobiš na krožnik sečuansko raco, ki to ni. Se zaljubiš v lepoto Kitajskega krasa. Predvsem pa srečuješ in tkeš vezi z ljudmi. Od Irana, Pakistana, Indije, Nepala, Kitajske, Burme, Mjanmara, Tajske, Kambodže, Vietnama, Bornea do Papue. Kratke in krhke, vendar nepozabne vezi, ki se spletejo in odpletejo med krajšimi in malo daljšimi postanki na dolgi poti, ki se je začela na Balkanu in zaključila na skrajni točki našega sveta.
Antoličič, Gregor: Sisi: nerazumljena cesarica
Cesarica Elizabeta, ki se je v zgodovino vpisala kot večno mlada Sisi, gotovo spada med najbolj zanimive, vznemirljive, pa tudi nerazumljene zgodovinske osebnosti. Redkokatera »vladarica« je bila deležna tako velike pozornosti in zanimanja strokovne kot tudi laične javnosti. O njej je bilo napisanih precej strokovnih knjig in romanov, posnetih mnogo filmov in televizijskih serij, njeno življenje pa je služilo celo kot podlaga za muzikal.
Življenjska zgodba avstrijske cesarice je izjemno zanimiva biografija ženske druge polovice 19. stoletja, ki je na marsikaterem področju »rušila« javno podobo žensk in hkrati tudi njihov položaj znotraj družine. Čeprav na Sisi vsekakor ne moremo gledati kot na pospeševalko splošnega ženskega gibanja, saj javno vendarle ni zagovarjala večje enakopravnosti žensk v družbi, je kot emancipirana posameznica v svojem času precej izstopala iz povprečja. Zato ne preseneča, da med ljudstvom ni bila tako priljubljena, kot jo v današnjem času prikazujejo številne serije in filmi. Pričujoča knjiga tako skuša odgovoriti na marsikateri vidik njene osebnosti in javne podobe nekoč in danes ter na tej podlagi poglablja slovensko poznavanje danes verjetno najbolj zanimive pripadnice nekdanje vladarske dinastije.
Čeprav je tudi v slovenski javnosti v preteklih letih raslo zanimanje za »našo« nekdanjo cesarico, ji slovenski zgodovinarji niso posvetili posebne pozornosti. Pravzaprav so zadnje slovenske biografije oz. hagiografije cesarice nastale v času njene smrti. S pričujočo knjigo tako na slovenske knjižne police prihaja prva biografija izpod peresa slovenskega avtorja, ki skuša ob predstavitvi življenjske poti znamenite Sisi odgovoriti tudi na vprašanji, kakšen odnos je imela cesarica do Slovencev in kako so jo doživljali le-ti.
Đilas, Milovan: Srečanja s Stalinom
Milovan Đilas v knjigi Srečanja s Stalinom razkriva blišč dekadentnega življenja sovjetskega vrha, bedo na moskovskih ulicah, klečeplazenje Stalinovih sodelavcev ter pretkanost sovjetske politike do Jugoslavije in držav vzhodne Evrope, različna merila, ko gre za Rdečo armado ali Jugoslovansko vojsko, predvsem pa Stalinovo željo, da bi podjarmil ves svet.
Avtor se je z njim srečal trikrat. Stalin je na njem preizkusil vse svoje zvijače, pokazal mu je svoj nepremagljivi šarm in svojo silovito jezo, na svojo stran ga je poskusil pridobiti z dobrikanjem; ko to ni uspelo, mu je brez pomisleka poskusil podtakniti afero. Vendar se to ni dogajalo samo Đilasu, takšen je bil Stalin.
Đilas knjigo zaključi s kratko analizo Stalinovega značaja, kjer na trenutke spet poskuša opravičiti njegova dejanja, čeprav se zelo dobro zaveda, da Stalin ni človek, kakršnega si je predstavljal, preden ga je spoznal.
Gradišek, Anton: Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah
Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah so knjiga o življenju in delu 50 znanstvenikov, izumiteljev in pionirjev, ki so vsak po svoje zaznamovali znanost pri nas. Od astronomov srednjega veka do zdravnikov zgodnjega novega veka, prek naravoslovcev 18. in 19. stoletja pa do sodobnih znanstvenikov 20. stoletja. Avtor dr. Anton Gradišek se je brez oklevanja lotil tudi raziskovanja na terenu. Njegove zgodbe zato odlikujejo široka radovednost, preglednost, oseben pristop in smisel za humor. Izvemo denimo, kdo je prvi predstavil polha in človeško ribico slavnemu Linnéju, kateri človek se je pogovarjal z žuželkami, katera princesa se je zakopala v arheološka izkopavanja, kako je naš raketni inženir razreševal problem vožnje po vesolju, kdaj sta k nam prišla mumija in krokodil … Velik poklon našim znanstvenikom za na vsako polico!
Muheljić, Sandi: Mlad in neumen
Mlad in neumen je avtobiografija na malo drugačen način. Je knjiga napak, premislekov, zgodb, ki se zdijo skoraj neresnične, in predvsem vsega znanja, ki se mlademu nabere v procesu odraščanja in odkrivanja samega sebe ter sveta. S podrobnostmi se avtor ne omejuje, vsaka zgodba je še bolj iskrena, surova in na trenutke tudi ranljiva.
Predvsem pa je vsaka zgodba napisana, da Sandijevih napak in norosti bralci ne rabijo izkusiti na lastni koži (ali pa ravno zato, da jih in lahko tudi sami napišejo enako nore zgodbe).
Pacino, Al: Sonny boy: avtobiografija
Al Pacino, eden najbolj priljubljenih igralcev, ki ga tako kritiki kot gledalci redno uvrščajo na vrh lestvice najboljših, je pri štiriinosemdesetih izdal svojo avtobiografijo Sonny Boy. Gre za knjigo, ki je nastajala več let, v njej pa slavni igralec opiše svojo pot od otroštva pa vse do danes. Pacino, ki je bil devetkrat nominiran za oskarja, devetnajstkrat za zlati globus, štirikrat za tonyja in trikrat za emmyja, je v svoji karieri ustvaril ogromno odmevnih filmskih in tudi gledaliških vlog. Boter, Brazgotinec in Vonj po ženski so le nekateri izmed filmov, na katere pomislimo, ko zaslišimo njegovo ime. V knjigi Sonny Boy, ki je dobila naslov po vzdevku, s katerim je slavnega igralca v mladosti prva začela klicati mama, Al Pacino nadvse iskreno in z veliko mero čutnosti spregovori o odraščanju brez očeta ob izjemno ljubeči, a duševno bolni materi, o obiskovanju slovite newyorške srednje šole za scensko umetnost, vlogah, ki jih je študiral, razlikah med življenjem pred in po preboju, pa o slavi in dvakratnem bankrotu, o vseh ženskah, ki jih je ljubil, predvsem pa z vso gorečnostjo piše o popolni predanosti igranju, ki je bilo zanj vedno življenjskega pomena. Ljubile so ga lepe in nadarjene kolegice, ki so bile zanj vedno na drugem mestu – takoj za vlogo, ki jo je trenutno študiral. Avtobiografija, ki vsebuje precej fotografskega gradiva, je nastajala več let, pri njej pa je slavnemu igralcu pomagal novinar Dave Itzkoff.
Teege, Jennifer: Ded Amon bi me zagotovo ustrelil
V tej pretresljivi in iskreni avtobiografski knjigi Jennifer Teege dramatično, a iskreno izpove brutalnost družinske resnice: da je njen ded Amon Göth – zloglasni poveljnik nacističnega koncentracijskega taborišča Plaszów (prikazan tudi v Schindlerjevem seznamu), odgovoren za smrt tisočev Judov – človek, ki bi jo zaradi njenega videza in porekla v času svojega službovanja brez pomisleka ubil. Šele kot odrasla ženska v knjižnici po naključju odkrije knjigo o svoji biološki materi in s tem svojo povezavo z enim najbolj krutih nacističnih zločincev.
Temnopolta Nemka, ki je bila kot otrok oddana v rejništvo in pozneje posvojena, povsem po naključju odkrije šokantno resnico o družinski preteklosti, ki jo pahne v globoko osebno krizo. Sooča se z vprašanji, povezanimi z odnosom do svoje ljubljene babice, žene nacističnega zločinca, in z odnosom do svoje biološke matere, ki se je hčeri odrekla. Med raziskovanjem dediščine zla skozi knjigo preučuje preteklost svojih prednikov in se spoprijema z vprašanji krivde, sramu in odgovornosti. Knjiga ni le osebna izpoved, temveč tudi globoko raziskovanje družinske zgodovine in njenega vpliva na identiteto posameznika. Avtorica s svojim pisanjem išče pot do sprave in razumevanja, kako se soočiti z dediščino nacističnih zločinov.
POEZIJA
Campolunghi Pegan, Polona: Hišica na Marsu
Polona Campolunghi Pegan v pesniški zbirki zbirki Hišica na Marsu odpira prostor dvojine – intimen in hkrati univerzalen, kjer se eros prepleta z ranljivostjo, telesnost z mitom, bližina s kozmično razdaljo. Pesmi, razpete med slovenščino in bosanščino, ustvarjajo dialog med jeziki, kulturami in telesi, ki se srečujejo in razhajajo, vedno znova na meji izrekljivega.
Lainšček, Feri: Sanje so večne: izbrane pesmi
Knjiga Sanje so večne prinaša najlepše ljubezenske pesmi Ferija Lainščka, ki so nastajale v zadnjih treh desetletjih in pol. Najstarejša med njimi, Hiša svetega Nikolaja, je iz leta 1990, zadnja, V mesečini, doslej še ni bila objavljena. Najglasneje je v tem času odmevala njegova kultna zbirka Ne bodi kot drugi iz leta 2007, ki je bila doslej natisnjena kar štirinajstkrat.
Lainščkova lirika, ki jo večinoma navdihuje dvojina, je brezčasna, nežna, otožna, pa tudi strastna, divja in nagajiva. Natanko takšna, da lahko iz stišja v neskončni panonski ravnici nagovarja na tisoče bralcev.
Strojan, Marjan: V parku, mesec
Drobne lirsko izpovedne pesmi so neposredno nazorne in narativno večpomenske, pogosto igrivo humorne. Prevladujoči motivi pesmi so ljubezen in narava, v njih pa odzvanjajo tudi vojne in literarna zgodovina. Občutja in posamezni prizori so ubesedeni tako mojstrsko, da jih uzremo v še nevideni luči. Pesniška govorica par excellence.
Nala in Damajanti : pripoved vidca Brhadašve iz Mahabharate / iz sanskrta prevedel, opombe in spremno besedo napisal Luka Repanšek ; ilustrirala Bojana Dimitrovski
Čudovita ilustrirana dvojezična edicija Pesnitve o Nalu in Damajanti, pretresljive zgodbe iz staroindijskega epa Mahabharata v prevodu Luke Repanška, strokovnjaka za sanskrt ter enega vodilnih slovenskih indologov, in v presunljivih ilustracijah Bojane Dimitrovski. Ta ganljiva pripoved o ljubezni, usodi in božji preizkušnji nas popelje v svet starodavne modrosti, kjer se mit in resnica prepletata v večnih vprašanjih človeškega srca. Izjemne ilustracije nežno odpirajo vrata v davno Indijo – v svet, kjer sta čast in nežnost mogočni kot kraljestva.
Herceg, Monika: Čas pred jezikom
Čas pred jezikom (Vrijeme prije jezika, 2020) je tretja pesniška zbirka hrvaške pesnice dramatičarke, pisateljice, urednice in aktivistke Monike Herceg, za katero je prejela nagrado Zvonka Milkovića.
Zato lahko rečemo, da je začetek Monike Herceg lahko le tam, kjer je vprašanje. Obča predpostavka je, da pesnik_ca sporoča bralcem svoje ideje, misli, občutja, mnenja, stališča, medtem ko bralstvo sprejema, pesmi ga pobožajo, pretresejo, pustijo indiferentnega, z novo pesniško knjigo pa se zgodba ponovi.
Toda ne, to ne more veljati za Čas pred jezikom. Pesmi v tej zbirki lahko obstajajo le, če je obstajalo vprašanje, ki je avtorico pripravilo do tega, da jih pove. Avtorica ga postavi, nato nanj odgovori. Pa tudi tu se ne konča. Kajti četudi za vsako poezijo velja, da transformira svoje bralstvo, je poseg v pozicijsko, celo kinetično stanje bralstva še posebej na delu v Času pred jezikom. Transformacija občinstva je neizogibna.
STRIPI IN RISOROMANI
Jazbec, Milan: Miki: zbirka Miki Muster. 12, 2025, [Zvitorepec in Jazbec : plemenita druščina ali naravni pojav]
Knjiga Milana Jazbeca Zvitorepec in Jazbec: Plemenita druščina ali naravni pojav govori o osrednjem slovenskem stripovskem junaku s katerim so na Slovenskem odraščale generacije minulih sedem desetletij. Predstavlja utemeljeno in razgibano hvalnico Mikiju Mustru, pionirju slovenskega stripa in njegovemu kultnemu junaku Zvitorepcu.
V knjigi avtor, dr. Milan Jazbec, predstavi svoje pojmovanje Zvitorepca in njegove druščine ter njihovih popotnih zgodb s širšega družbenega, estetskega, antropološkega in tudi zabavnega vidika. Navede vrsto izstopajočih primerov družbene kritike, kar je Miki Muster položil v usta svojim junakom.
Prav tako predstavi najpomembnejše moške in ženske like, pa tudi njihove ljubezni, simpatije in romance. Posebej oporeka tistim, ki menijo, da je Muster slovenski Disney, in trdi obratno: Disney je ameriški Muster.
Likon, Tamara: Pehta
O daru, ki postane prekletstvo: strip o Pehti in njeni usodi!
Pehta ni le tista stara zeliščarica, kakršne se spomnimo iz pripovedk in filmov o Kekcu, temveč gre pravzaprav za nekakšen arhetipski ženski lik, ki nastopa v številnih bajkah, pripovedkah in legendah iz alpskega sveta. Njena kompleksna osebnost je navdihnila dolgometražni stripovski album, ki ga je narisala Tamara Likon, scenarij zanj pa je napisal Jure Ule.
Skupaj sta ustvarila pripoved o skrivnostni zdravilki, ki jo zaznamuje posebna zavezanost z naravnimi čudesi, ki jo obkrožajo. Nekega dne pogumno sprejme poslanstvo varuhinje vsega živega, kar se izkaže za odločitev, ki jo vodi na pot brez povratka. Čeprav zna ozdraviti skorajda vsakogar, pa naj si gre za človeka ali žival, pa njen neverjetni dar lahko postane tudi prekletstvo …
V stripu Pehto spremljamo od mladih nog ter tako spoznavamo njeno nikakor ne lahko življenje, predvsem pa razloge za to, da se je umaknila živet daleč stran od vseh in vsega, v divjino, kjer se med šelestenjem trave in klici ptic počuti najbolj domače. Fantazijska zgodba tako razkrije Pehtino usodo, obenem pa priča tudi o tem, kako pomemba sta sožitje z naravo in sprejemanje drugačnosti.
Trobec, Jože: Živalska farma
Živalska farma, v podnaslovu pravljica, je satirično literarno delo Georgea Orwella, v katerem nastopajo živali, ki se obnašajo in govorijo kot ljudje. Zgodba je prvič izšla v letu 1945, ko sta padli atomski bombi.
To je satira, ob kateri se lahko nasmejimo in predvsem zamislimo. Je zrcalo sveta v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
LEPOSLOVJE V TUJEM JEZIKU
Fawcett, Heather M.: Emily Wilde’s encyclopaedia of faeries
Kuang, Rebecca F.: Katabasis
O’Farrell, Maggie: Hamnet
Wilde, Oscar: A house of Pomegranates; The Happy Prince: and other tales
Deauville, James: Brüder fürs Leben: [Geschichte in einfacher Sprache]
Döbert, Marion: Rosa Meer: Roman in einfacher Sprache
Ganser, Susanne: Viel stärker, als ich denke!: in einfacher Sprache
Herrndorf, Wolfgang: Tschick: in einfacher Sprache
Stevenson, Robert Louis: Der selstame Fall von Dr. Jekyll und Mr. Hyde: in einfacher Sprache
Stoker, Bram: Dracula: in einfacher Sprache
STROKOVNA LITERATURA IN NELEPOSLOVJE
Newport, Cal: Počasna produktivnost: pozabljena veščina doseganja ciljev brez izgorelosti
Naša sedanja definicija delovne »produktivnosti« je pomanjkljiva. Spodbuja nas, da nenehno preobremenjenost na delovnem mestu enačimo s koristnostjo dela, kar vodi do neskončno dolgih seznamov nalog in neprestanih sestankov. Preobremenjeni smo z vsem, kar moramo storiti, pogosto na robu izčrpanosti, saj moramo izbirati med tem, da se predamo duševno izčrpavajoči kulturi hitenja ali pa ambicije, da bomo nekaj dosegli, povsem zavrnemo. Ali sta to res edini možnosti?
Dolgo pred polnimi elektronskimi poštni predali in prenatrpanimi urniki so najbolj ustvarjalni in vplivni filozofi, znanstveniki, umetniki in pisatelji obvladali umetnost ustvarjanja dragocenih del z dolgotrajno vrednostjo. V knjigi Počasna produktivnost, aktualnem in provokativnem delu, ki izhaja ob pravem času, Cal Newport, ki že dolgo raziskuje pristope k poglobljenemu delu, uporabi modrost teh tradicionalnih genijev, da radikalno preoblikuje pogled na naša delovna mesta. Na podlagi poglobljenih raziskav navad in miselnosti različnih znanih mislecev – od Galileja in Isaaca Newtona do Jane Austen in Georgie O’Keefe – Newport predstavlja ključna načela »počasne produktivnosti«, ki so bolj trajnostna alternativa preobremenjenosti, ki zaznamuje naš trenutni čas. Newport združuje kulturno kritiko s sistematičnim pragmatizmom, dekonstruira absurdnosti, ki so neločljivo povezane s standardnimi pojmovanji produktivnosti, ob tem pa ponudi podrobna navodila za razvoj počasnejše, bolj človeške alternative.
Pregl, Slavko: Široko zaprta vrata: avtorji in založniki v škripcih
Slavko Pregl o slovenskem knjižnem trgu, njegovih izzivih in možnostih za prihodnjo ureditev.
Po knjigi Prerok na tankem ledu (esejih, pismih in mnenjih o avtorjih in knjigi na Slovenskem, 2015) se pisec deset let kasneje znova loteva težav avtorjev in založnikov pri nas. Rahlo otožen naslov Široko zaprta vrata povzema ugotovitev številnih zapisov, da mnogih vprašanj na področju knjige ne rešujemo ali jih rešujemo narobe. Pri tem razkriva tudi doslej neznana dejstva in jih ponekod bogati s satiričnimi dodatki; takšni so na primer izbrani odlomki iz doslej neobjavljenih dnevniških zapisov, ki pojasnjujejo nekatere knjižne dogodke iz ozadja. Po Preglovem mnenju je slovenski knjižni trg relativno majhen in bi se ga dalo, če bi za to pri odločevalcih obstajala znanje in volja, dobro urediti.
Kako spodbujati zaposlene: psihološki pristopi od A do Ž: (3. knjiga) / urednica Eva Boštjančič ; [avtorice in avtorji Kaja Belčič … et al.]
Motivacija je ključ do uspešnega dela – in knjiga Kako spodbujati zaposlene ponuja praktične, znanstveno podprte odgovore. Avtorji sistematično predstavljajo psihološke pristope, ki pomagajo graditi bolj učinkovite, zadovoljne in povezane delovne ekipe. Dragoceno orodje za vodje, kadrovike in vse, ki želijo razumeti, kako v ljudeh spodbuditi najboljše.
V monografiji so predstavljene različne metode za delo z zaposlenimi, s poudarkom na osebnem in strokovnem razvoju. Metode so uporabne pri razvoju posameznikov, timov in organizacij, zlasti pri krepitvi osebnostnih lastnosti in vedenj. Vsaka metoda je najprej na kratko predstavljena, sledita njen zgodovinski okvir in podrobna razlaga uporabe – kdo, kje in kako jo lahko uporabi.
Jasno so opredeljene tudi prednosti, omejitve, priporočila za previdnost pri uporabi ter vloga psihologa v procesu.
Knjiga predstavlja dragoceno orodje za kadrovske strokovnjake, ki se soočajo z izzivi vodenja, motiviranja, načrtovanja, organiziranja in zagotavljanja podpore na delovnem mestu.
Bolen, Jean Shinoda: Artemida: neukrotljivi duh v vsaki ženski
Artemida, ki so jo v antični Grčiji častili kot zaščitnico mladih deklet, je bila boginja lova, narave in čistosti – prvotna »divja ženska«. Jungovska analitičarka Jean Shinoda Bolen jo predstavlja kot vzor sodobnim ženskam, da bi jim pomagala znova odkriti strast in vztrajnost, potrebno za preživetje in uspeh.
Artemida kot boginja lova in divjine predstavlja energijo osredotočenosti, neodvisnosti in sestrstva. Avtorica povezuje njen arhetip z različnimi življenjskimi izkušnjami sodobnih žensk in navaja primere iz vsakdanjega življenja in mitologije, ki pomagajo bralkam prepoznati, ali nosijo v sebi Artemidino energijo. Branje spodbuja k osebnostni rasti, notranjemu opolnomočenju ter globljemu razumevanju notranjega sveta in intuicije.
Cawley, Natalie: Komaj kos življenju: resnična življenjska drama s psihoterapevtkinega stola
Noah na kliniki za duševno zdravje britanske javne bolnišnice poišče pomoč zaradi kroničnega odlašanja, Bill kompulzivno laže, Steph se spopada z zavrnitvijo, njihova terapevtka, doktorica Natalie Cawley, pa se spoprijema z lastno čustveno krizo in med srečanji s pacienti diha v papirnato vrečko.
V teh iskrenih, pogosto bridkih, a tudi zabavnih spominih na psihoterapevtsko usposabljanje spoznamo paciente, ki se spopadajo s težavami v duševnem zdravju. Naj gre za obsesivnokompulzivno motnjo, samoprevaro ali pa slabe čustvene odnose, jim doktorica Natalie pomaga razumeti in spreminjati te poskuse samopomirjanja.
Komaj kos življenju je polna trenutkov razsvetljenja – ahajev, je potovanje v naše notranje svetove, kjer se odvijajo drame razhodov, zlomov in prebojev. Doktorica Natalie razkriva, da smo v času stresa in trpljenja prav vsi komaj kos svojim težavam. Nihče od nas ni varen pred njimi – niti terapevtka.
Knjiga Komaj kos življenju je vse tisto, kar upate, da je, in še več – razgaljajoča in surova – smešna in prisrčna – topla in opogumljajoča. Natalie nam dovoli vstopiti v vse dele svojega (občasno kaotičnega) življenja in je dobesedno odprta knjiga. Vendar nas s svojo pristnostjo prepričljivo opominja, da se lahko vsi zmotimo, ko se trudimo urediti lastne težave, in da to je v redu. Všeč mi je bilo, da sem jo spremljal na vsakem koraku njene poti in da so bili tudi resni deli opisani tako dobro, pikro in dostopno, da se mi je zdelo, kot da bi bil tam skupaj z njo.
Holiday, Ryan: Prava stvar, prav zdaj: Dobre vrednote. Dober značaj. Dobra dejanja.
V tej težko pričakovani tretji knjigi iz serije o antičnih stoičnih vrednotah (po delih Pogum kliče in Disciplina je temelj) Ryan Holiday zagovarja nujnost, da delamo tisto, kar je prav, četudi to ni lahko.
Za ljudi v antiki je vse, k čemur je bilo smiselno stremeti v življenju, izhajalo iz močnega občutka za pravičnost oziroma iz zavezanosti k pravilnemu ravnanju, ne glede na to, kako težko je bilo. Da bi bili pogumni, modri in samodisciplinirani, moramo začeti s pravičnostjo.
Vpliv sodobnega sveta nam pogosto sporoča, da je pravično ravnanje neobvezno, skoraj nesmiselno. Holiday pa trdi, da to preprosto ne drži – dejstvo, da ima danes le malo ljudi moč in sposobnost ostati zvest svojim prepričanjem, pojasnjuje, zakaj smo tako nesrečni.
V knjigi Prava stvar, prav zdaj Holiday svoje argumente utemeljuje z zanimivimi zgodbami zgodovinskih osebnosti, kot so Mark Avrelij, Florence Nightingale, Jimmy Carter, Gandhi itn. Ti nam služijo kot zgledi prijaznosti, poštenosti, integritete in zvestobe – kot vzori poštenega življenja. Prek njihovih zgodb bralci spoznajo transformativno moč življenja po moralnem kodeksu. Hkrati pa Holiday skozi zgodbe nepravičnih voditeljev pokaže, kakšne so posledice slabo oblikovane vesti.
Stoiki nikoli niso trdili, da je pravično življenje lahko. Trdili pa so, da je nujno. Prepričani so bili tudi, da alternativa – žrtvovanje naših načel za nekaj manj vrednega – pride v poštev le za strahopetce in neumneže.
Kropotkin, Petr Alekseevič: Pravičnost: spisi
V zbirki spisov Kropotkin jedrnato razgrne temelje svoje etike: pravičnost ni le družbeni ideal, temveč naravno načelo, ki izvira iz živalskega in človeškega sveta. Z ostrim umom in strastjo raziskovalca dokazuje, da osnova preživetja in napredka ni boj vseh proti vsem, temveč sodelovanje, solidarnost in enakopravnost. Kropotkinova misel je še danes nadvse močna in aktualna. Opominja nas, da ima resnično moč skupnost in ne oblastna elita. To je knjiga za vse, ki verjamejo v svobodo, enakopravnost in človeško dostojanstvo.
Palmer, Loti: V opoju narcisa: kako prepoznati narcistično osebnostno motnjo, jo odstraniti iz svojega življenja in začeti znova
Imate v svojem življenju osebo, ki se je nekako bojite, obenem pa vas privlači oziroma je ne morete zapustiti? Se po druženju z njo pogosto počutite izpraznjene, brez energije, ranjene ali zmedene? Ima ta oseba vedno prav, se na vsako nasprotovanje napadalno odzove, omalovažuje vaša čustva in mnenja, vas v imenu »iskrenosti« in »ljubezni« zasipa z neresničnimi obtožbami, nikoli ne prizna svojih napak in ne prevzame odgovornosti za svoje ravnanje ter ne pokaže iskrenega sočutja? Potem je zelo verjetno, da ste se zapletli v odnos z osebo z narcistično osebnostno motnjo.
Sontag, Susan: O ženskah
Briljantno poantirano esejistično delo Susan Sontag O ženskah je uvod v pisanje pisateljice, filozofinje in najvplivnejše ameriške »feministke, ki to sploh ni bila«, na temo ženskih vprašanj. V njem se kultna mislecinja 20. stoletja loteva tematike staranja, enakosti, lepote, spolnosti in fašizma. Skozi esejistično celoto, ki jo zapisuje neusmiljeno radovedno, zgodovinsko natančno, politično neomajno in na poenostavljanje alergično pero, preseva neponovljivi um »zadnje velike ameriške filozofske zvezde«.
Dix, Rob: Sedem mitov o denarju in doseganje finančne svobode
V zadnjem desetletju se je denarni svet spremenil, vendar ga splošni finančni nasveti niso dohiteli. Posledica tega je, da nas večina finančnih nasvetov le oddaljuje od naših finančnih ciljev.
V tej knjigi eden od vodilnih vlagateljev razblinja sedem najpogostejših zgrešenih predstav o denarju in pojasnjuje, zakaj je prava pot do bogastva bistveno drugačna od tiste, ki so vam jo predstavili drugi. Knjiga Sedem mitov o denarju, ki je zelo praktična, skrbno začrtuje novo pot do finančne svobode, primerno za 21. stoletje.
Duhigg, Charles: Superkomunikatorji: moč komunikacije ali kako sprostiti skrivnostni jezik povezovanja
Charles Duhigg, avtor uspešnic Moč navade in Pametnejši, hitrejši, boljši, vam prinaša vrhunski vodnik za izboljšanje načina komunikacije in dokazuje, zakaj je to ključ do našega uspeha v življenju in na delovnem mestu. V knjigi Superkomunikatorji Duhigg raziskuje skrivnosti mojstrskih komunikatorjev: kako se ljudje, ki znajo poslušati in govoriti, povežejo tudi z na videz najbolj različnimi ljudmi. Naučili se boste prepoznati tri ključne vrste pogovorov – praktične, čustvene in družabne – in spoznali, kako jih uravnotežiti za učinkovito, jasno in iskreno komunikacijo.
Knjiga Superkomunikatorji o sporazumevanju govori tako teoretično kot praktično, saj ponuja tudi ideje za konkretne in jasne spremembe v načinu naše vsakdanje komunikacije. S pomočjo najnovejših raziskav, zgodb iz resničnega življenja in praktičnih nasvetov, Duhigg ugotavlja, kako so zdravniki, zakonski svetovalci, vodstvo Netflixa in psihologi pri Nasi spremenili način poslušanja in govora, tako pa se jim je uspelo povezati z zelo različnimi sogovorniki. Na podlagi teh spoznanj avtor pojasnjuje, zakaj gre komunikacija včasih narobe, in ponuja praktične nasvete in preizkušene metode za njeno izboljšanje. Ker lahko »prava komunikacija ob pravem času spremeni vse«.
Gladwell, Malcolm: Maščevanje prelomne točke: krovne zgodbe, superprenašalci in vzpon socialnega inženiringa
V zadnjih 25 letih se je veliko spremenilo. Četrt stoletja po izidu svojega prelomnega prvenca se Malcolm Gladwell vrača s knjigo, ki na presenetljiv, svež in razsvetljujoč način posodablja spoznanja iz knjige Prelomna točka.
Kaj nam srce parajoča usoda geparda pove o načinu, kako vzgajamo svoje otroke? Zakaj se elitne ameriške univerze tako zelo zanimajo za šport? V tem izzivalnem novem delu se Malcolm Gladwell vrača k temi družbenih epidemij in prelomnih točk, ki so sprožile družbene plazove, tokrat z namenom pojasniti temnejšo stran nalezljivih pojavov.
Skozi serijo napetih zgodb Gladwell sledi vzponu novih in skrb vzbujajočih oblik socialnega inženirstva. Z njim se odpravite na ulice Los Angelesa, da spoznate najuspešnejše bančne roparje na svetu, ponovno odkrijte pozabljeno televizijsko oddajo, ki je spremenila svet, obiščite kraj zgodovinskega eksperimenta v majhni slepi ulici v severni Kaliforniji in raziščite alternativno zgodovino dveh največjih epidemij našega časa: COVID in opioidna kriza.
Maščevanje prelomne točke je Gladwellova najbolj osebna knjiga doslej. S svojo značilno mešanico mojstrskega pripovedovanja zgodb in družboslovja ponuja vodnik za razumevanje širjenja različnih trendov v sodobnem svetu. Čas je, da prelomne točke vzamemo resno.
Reich, Wilhelm: Množična psihologija fašizma
Prva in kultna kritika fašizma, delo Wilhelma Reicha Množična psihologija fašizma (1933), je bila kmalu po izidu v Nemčiji prepovedana in zažgana. Reicha so kot »shizofrenika« zavrnili njegovi kolegi psihoanalitiki, strastno so ga preganjali kominternovci, že kmalu po 2. svetovni vojni pa so ga »znanstveno«, medijsko, sodno in policijsko preganjali angloameriški kapitalisti/fašisti, nadaljevali z zažiganjem njegovih knjig in dognanj, njega pa zaprli in ga v zaporu – kot je Wilhelm napovedal v pismu svoji ženi – umorili. Še danes množični javni viri (Wikipedija itd.), o Reichu in njegovem delu poročajo nenavadno pristransko in zavajajoče.
Seikaly, Sherene: Gaze je vse manj: Gaza je vse povsod
Sherene Seikaly Sherene Seikaly, profesorica zgodovine na Kalifornijski univerzi, si od začetka izraelskega napada na Gazo oktobra 2023 prizadeva dokumentirati, kaj pomeni živeti med genocidom: kaj pomeni živeti v obdobju genocida za vse nas oziroma za vsakogar izmed nas. O tem je pisala in govorila v številnih člankih in nastopih za strokovno in širšo javnost.
Šurc, Matej: Vsega hudega me brani: spolne zlorabe v Katoliški cerkvi in njihovo prikrivanje
Knjiga Vsega hudega me brani avtorja Mateja Šurca prinaša raziskavo spolnih zlorab v Katoliški cerkvi na Slovenskem, predvsem v župniji Zgornja Bohinjska dolina. Napisana je v literarnem slogu in temelji na izčrpnih pogovorih z žrtvami ter analizi dokumentacije. Knjiga razkriva temno plat cerkvene hierarhije, ki je desetletja prikrivala in omogočala zlorabe.
Središče pripovedi zavzemajo izpovedi žrtev, kot so Polona, Metka, Urška in Janez, ki so bili kot otroci in mladostniki žrtve nekaterih župnikov. Zgodbe segajo tudi daleč čez slovensko mejo – do nekdanjih ministrantov v vasici Mooto v DR Kongo ter častnih sester Skupnosti Loyola. Zlorabe so trajale več desetletij, žrtve pa so bile zaradi strahu, sramu in pritiska okolice prisiljene v molk. Matej Šurc prikazuje ne le fizično in duhovno nasilje, temveč tudi posledice, ki so se kazale v njihovem odraslem življenju: izgubo zaupanja, psihične poškodbe in težave pri vzpostavljanju odnosov.
Poleg osebnih tragedij knjiga razkriva tudi širši sistem – kako so cerkvene oblasti zanemarjale znamenja zlorab, storilce premeščale namesto kaznovale in žrtve pustile brez podpore. Skozi podrobne opise vsakdanjega življenja v Bohinju avtor prikaže družbeni kontekst, v katerem so vera, tradicija in strah pred sramoto omogočali, da so zlorabe ostale skrite. Knjiga ni le pričevanje o trpljenju, temveč tudi opomin na moč resnice in pomen posameznikove odločitve, da se upre represiji. Vsebuje tudi uvodno besedo Teje Pribac Brooks, ki z lastno izkušnjo dopolnjuje kontekst zlorab ter poudarja pomen etične drže in zavračanja laži.
Vsega hudega me brani je hkrati zgodba o uporu, upanju in poti k ozdravljenju. Namenjena je vsem, ki jih zanima problematika zlorab v zaprtih skupnostih, vloga institucij pri njihovem prikrivanju ter moč posameznika, ki kljub vsemu išče pravico. Knjiga spodbuja k razmišljanju, dialogu in spremembam v družbi.
Videmšek, Boštjan: Dolga pot do miru: Srebrenica, Galicija in Ukrajina, Auschwitz, Gaza
Knjiga o vojni in miru, ki sta jo vsak iz svoje perspektive napisala slovenski novinar in protivojni poročevalec Boštjan Videmšek ter italijanska novinarka in pohodnica Abha Valentina Lo Surdo.
Knjiga vsebuje tudi besedilo, tiskano v obratni smeri: Dolga pot do miru; Soška fronta italijanske avtorice in novinarke Abhe Valentine Lo Surdo. Iz italijanskega v slovenski jezik ga je prevedla Saša Grahovac Fabbri.
Žižek, Slavoj: Nebesa v razsulu: [s posebnim poglavjem k slovenski izdaji]
Nebesa v razsulu je aktualna zbirka esejev filozofa Slavoja Žižka, v kateri se v svojem značilnem lucidnem slogu loti tem kot so okoljevarstvene krize, gibanje Življenja temnopoltih štejejo, dogajanje na Bližnjem vzhodu in v Vzhodni Evropi ter druge.
Eden najbolj znanih citatov Mao Cetunga se glasi tako: »Pod nebesi je vse v razsulu; situacija je odlična.« Ni težko razumeti, kaj je želel Mao povedati: ko tkivo trenutnega družbenega reda razpada, bližajoči se kaos revolucionarnim silam ponuja izjemno priložnost za odločno akcijo in prevzem politične oblasti.
Danes, ko nas pestijo pandemija virusa covid-19, globalno segrevanje, znaki nove hladne vojne in izbruh državljanskih protestov ter družbenih odporov po vsem svetu – če omenimo le nekatere od kriz –, je pod nebesi vsekakor vse v razsulu. A vendar, ali ta kaos še zmeraj ustvarja odlično situacijo ali je nevarnost samouničenja postala prevelika?
Razkorak med situacijo, o kateri je pisal Mao, in našo trenutno je najlažje razložiti z drobno terminološko razliko. Mao govori o nemiru pod nebesi, pri čemer nebesa oziroma tisto veliko Drugo v katerikoli obliki – nezadržna logika zgodovinskih procesov, zakoni družbenega razvoja – še zmeraj obstajajo in diskretno nadzirajo družbeni kaos. Medtem pa bi danes lahko rekli, da so v razsulu sama nebesa.
Westerman, Frank: Sedem živali ugrizne nazaj
Nizozemec Frank Westerman je avtor številnih potopisnih in esejističnih del (denimo Mi, hominini in Ararat), v svoji najnovejši knjigi pa nas popelje na pustolovščino skozi čas in prostor, saj popisuje usodo sedmih vrst živali, ki naseljujejo severna območja, in njihova srečanja z ljudmi. Pri tem izhaja iz dnevnikov znamenitega polarnega raziskovalca Willema Barentsza (1550–1597), po katerem je poimenovano Barentsovo morje, enega tistih evropskih pomorščakov 16. stoletja, ki so si pred skoraj pol tisočletja prizadevali utreti pot na drugo stran našega planeta preko vrha severne poloble, da bi tako skrajšali trgovsko pot na Kitajsko in Japonsko.
Westerman se je v maniri radovednega raziskovalca odpravil po Barentszovih stopinjah in skušal za seboj pustiti obljudeni svet. Vodila so ga zgodovinska pričevanja in pomorski dnevniki, njegova pozornost pa ni bila toliko namenjena izkušnji mornarjev, temveč bolj živalim, ki so jih takrat srečali na svoji poti: od severnih medvedov, s katerimi so se morali boriti, do izmuzljivih jegulj v morju in severnih jelenov na kopnem.
Njegova pustolovščina bralcu predstavi usodo in sedanji položaj sedmih vrst živali ter njihova srečanja z ljudmi. Te živali živijo v vse bolj spreminjajoči se pokrajini, njihove poti pa se križajo s človekovimi, s čimer Westerman izpiše mojstrsko pripoved, saj Barentszove epske podvige prepleta s sedanjostjo, v knjigo pa spretno in alegorično vgradi tudi aktualne teme, ki zadevajo vse nas, od posledic podnebnih sprememb za živalski svet, do geopolitičnih silnic, ki se še posebej intenzivno zgoščajo v evropskih severnih morjih.
Sedem živali ugrizne nazaj je osupljivo delo, ki nas nagovarja, da premislimo svoj odnos do živali in narave nasploh, in je najbrž najboljša Westermanova knjiga doslej.
Yalom, Irvin D.: Ura srca: povezovanje v tukaj in zdaj
Irvin D. Yalom (1931) je največji živeči psihiater in psihoterapevt, ki je zapustil strokovno sled na področju eksistencialne in skupinske psihoterapije, nagovoril pa je tudi širše bralsko občinstvo z deli, kot so Darilo terapije in Strmenje v sonce itn. ter s knjigami svojih primerov, kot sta Rabelj ljubezni in Enodnevna bitja. V zenitu življenja je predstavil tudi svojo življenjsko zgodbo: z ugledno intelektualko Marilyn Yalom, s katero je bil poročen več kot šest desetletij, sta v knjigi Med smrtjo in življenjem dvoglasno spisala proces njunega poslavljanja ob njeni neozdravljivi bolezni.
Ura srca je najnovejša in morda poslednja Yalomova knjiga, napisana v soavtorstvu s sinom, in predstavlja svoj osebni in strokovni eksperiment, saj je kot vdovec zajadral v novo življenjsko obdobje, kot psihoterapevt pa je na koncu svoje poklicne kariere. Kot človek in kot psihiater je (bil) postavljen pred izziv, kako v novih razmerah (zmanjšane kognitivne sposobnosti v starosti) še nadaljevati s svojim poklicnim poslanstvom. Odločil se je preizkusiti terapevtski pristop t. i. kratkotrajnih obravnav, ki ga je stroka že priznala.
Yalom je svoj terapevtski pristop v zadnjem času radikaliziral, saj je s svojimi klienti vstopil v terapevtsko obravnavo, pri kateri se je z njimi srečal samo enkrat in zgolj za eno uro, s tem pa uveljavil metodo »tukaj in zdaj«. Ugotovil je, da je tako z njimi običajno vzpostavil še globljo vez kot pri običajnih psihoterapevtskih seansah, saj je odsotnost prihodnjih terapevtskih srečanj oba spodbudila, da sta takoj vstopila v terapevtski proces. V knjigi Ura srca Yalom predstavi najbolj značilna tovrstna srečanja in jih postavi v kontekst svojega psihoterapevtskega zorenja. Z njimi nazorno pokaže, kako terapevtova pripravljenost, da se sam odpre pred klientom, tudi njega spodbudi, da sprosti svojo obrambo in tako prispeva k takojšnji povezavi in vzniku terapevtskega procesa. Prvovrstna in izvirna knjiga legendarnega psihoterapevta.
Hutchinson, Alex: Vzdržljivost: psiha, telo in nenavadno raztegljive meje zmogljivosti
Alex Hutchinson, raziskovalni novinar in dolgoletni vzdržljivostni športnik in tekač, avtor mnogih odmevnih, znanstveno podkrepljenih člankov, objavljenih v najuglednejših svetovnih medijih, je s svojo knjigo Vzdržljivost: psiha, telo in nenavadno raztegljive meje zmogljivosti, objavil odmevno delo, ki od svojega izida še ni dobilo boljše naslednice. V njej se je z znanstveno natančnostjo in eruditsko vedoželjnostjo posvetil enemu ključnih vprašanj človekove eksistence: kaj zmoreta človeško telo in njegov um, kako se obnašata v skrajnih razmerah, kaj so tiste meje, ki jih še zmoreta prenesti, na kateri točki pa človek odpove, bodisi z izgubo zavesti ali pa tudi s smrtjo.
Jerič, Slavko: Kruha in iger: eseji o športu novinarja, navijača, očeta in sanjača
Ta knjiga ni le za ljubitelje športa in športnike. Še posebej je namenjena tistim, ki ne razumete, zakaj nekaterim šport pomeni toliko, da so zanj pripravljeni žrtvovati vse.
Športu se je nemogoče izogniti, če vam je to všeč ali ne. Knjiga esejev Kruha in iger vam bo pokazala, da so športne zgodbe v resnici zgodbe o motivaciji, pravičnosti, o pomenu in vrednosti poraza, komercializaciji, enakosti …, so zgodbe o Luki Dončiću, Andreju Agassiju, Petri Majdič in Simone Biles …, o izjemnih, navdihujočih, ujetih in zlomljenih ljudeh.
Dolgoletni športni novinar na šport pogleda osebno – tako skozi oči otroka, ki si je najbolj na svetu želel postati športni zvezdnik, kot očeta mladega športnika, ki mu ne želi, da bi se profesionalno ukvarjal s športom. O športu razmišlja tudi kot o spektaklu in poslu ter polju družbenih napetosti.
Za to, da je knjiga napisana zanimivo in duhovito, pa tudi kompleksno in odprto, je Slavko Jerič dal od sebe 120 odstotkov in pustil srce na papirju.
Messner, Reinhold: Proti vetru
V življenju Reinholda Messnerja je nasprotni veter edina stalnica. Ta veter ga spremlja na vsaki poti; bodisi v srditi nevihti na prostranih ledenih poljanah Grenlandije z bratom Hubertom, bodisi, ko se je sam vzpenjal po najstrmejših skalnih stenah. Še zlasti pa v civilizaciji, kjer so njegova dejanja pogosto sprožala polemike in razprave.
Že kot svobodoljuben dijak je bil deležen diskreditiranja; v življenju se je večkrat soočil s sovražnostjo – naj bo to kot vizionarski alpinist, kustos muzeja, uspešen avtor ali kot samosvoj individualist.
Z osmimi desetletji bogatih izkušenj Messner globoko premišljuje o prijateljstvih in prevarah, o alpinističnih in osebnih dosežkih ter neuspehih. Z impresivno jasnostjo, razorožujočo iskrenostjo in jezikovno močjo prikazuje, kako nasprotni veter posamezniku daje krila, ter potrjuje, da je sposobnost uresničevanja sanj mogoča tudi v zrelih letih. Z več kot štiridesetimi fotografijami in ilustracijami.
Poljanec, Andraž: Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke: [izbirni vodnik]
V vodniku predstavljamo 45 planinskih izletov in tur (28 po Kamniško-Savinjskih Alpah, 17 po Karavankah), ki vas bodo zagotovo popeljali po gorskih kotičkih, ki se vam bodo neizbrisno vtisnili v spomin.
Praprotnik, Urban: Korak naprej: kako nas gibanje ustvarja, neguje in navdihuje
Korak naprej je knjiga izkušenega tekaškega trenerja Urbana Praprotnika o gibanju, ki presega vadbene načrte in tehnične napotke. Govori o tem, zakaj se sploh gibamo, zakaj se nam to pogosto ne ljubi početi, in zakaj je kljub temu vredno narediti prvi korak. Zgodbe, raziskave in osebne izkušnje se prepletajo v navdihujoča in spodbudna poglavja, ki bralca vodijo k preprostemu, vendar močnemu spoznanju: gibanje je temeljna človeška potreba in priložnost za boljše življenje.
Stritar, Andrej: Svet je lep: potepuške zgodbe z gora in iz sveta
Neustavljiva radovednost, sla po odkrivanju in predanost goram so žlahtne prvine, ki so zaznamovale življenjsko pot Andreja Stritarja. Radovednost ga je usmerila na poklicno pot s področja jedrske tehnologije, kjer je postal mednarodno uveljavljen strokovnjak za jedrsko varnost. Vsako prosto uro pa je posvetil odkrivanju skrivnosti gorskega sveta – sprva v domovini, pozneje pa tudi po vsem svetu. Na tej poti se je odlično ujel z ženo Urško. V mladosti sta kot alpinista odkrivala klasične smeri slovenskih sten, pozneje pa sta zagnano raziskovala vrhove in pozabljene prehode doma in v tujini. Temu sta dodala še daljša potovanja v najbolj odmaknjene predele planeta, kjer sta se najraje lotevala gorniških izzivov.
Korun, Borut: Slovenci: naši davni predniki
Knjiga publicista in svetovnega popotnika Boruta Koruna Slovenci: naši davni predniki pripoveduje o Slovencih iz najzgodnejših časov: o zgodovinskem dogajanju od 6. do konca 9. stoletja, njihovem vsakdanjem življenju, verovanjih, kulturi, božanstvih, ki so jih častili, slovenskem jeziku, Brižinskih spomenikih, stari cerkveni slovanščini, Cirilu in Metodu in še čem. Knjiga predstavlja naše prednike v novi zgodovinski, antropološki in kulturni perspektivi.
V knjigi avtor odpira vprašanja o resničnih koreninah slovenskega naroda in kritično preučuje uradne teorije. Slovenci: naši davni predniki je poglobljena in izvirna knjiga Boruta Koruna, ki se loteva vprašanja, kje so resnične korenine slovenskega naroda. Avtor se ne zadovolji s šolskimi razlagami in ustaljenimi zgodovinskimi dogmami, temveč bralca popelje na raziskovalno potovanje skozi tisočletja, kjer prepleta arheologijo, jezikoslovje, genetiko in antropologijo. Rezultat je delo, ki spodbuja razmišljanje in postavlja pod vprašaj mnoge sprejete teorije o izvoru Slovencev.
Knjiga je poskus celovitega prikaza življenja naših slovenskih prednikov v 6.7.8. in 9 stoletju in sicer v zgodovinskem, verskem, jezikovnem pogledu, v pogledu vsakdanjega življenja, pokristjanjevanja… Opisan je pomen Brižinskih spomenikov in delovanja Cirila in Metoda z jezikovnimi primerjavami in analizami. Prvič je tudi razložen izvor imena Slovenci. V prvem poglavju je tudi genetski uvod. Prikazana so tudi ljudstva, s katerimi so naši predniki prihajali v kontakt. Knjiga je novost v našem prostoru, tako zaradi svoje celovitosti kot najmodernejšega pristopa.
Pappé, Ilan: Zgodovina moderne Palestine
Dramatična zgodba o Palestini, ki jo naseljujeta dva naroda. Knjiga, ki prinaša zgodbo o sobivanju, sodelovanju, zatiranju, okupaciji in izgonu, je prava izbira za vse, ki vas skrbi aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu.
Knjiga Zgodovina sodobne Palestine Ilana Pappeja v posodobljeni izdaji, ki svojo pripoved prične v 19. stoletju, govori tudi o dramatičnih dogodkih v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in v zgodnjem enaindvajsetem stoletju. Leta, ki so se pričela z optimizmom, ko se je sklepal sporazum iz Osla, so se končala z drugo intifado in povečano militantnostjo na obeh straneh. Pappe pojasnjuje razloge za neuspeh sporazuma in rešitve dveh držav, ter razmišlja o življenju v času, ko so Palestinci in Izraelci spet v globokem konfliktu.
Knjiga pripoveduje zgodbo o sobivanju in sodelovanju, a tudi hkratnem zatiranju, okupaciji in izgonih. Pri tem izpostavlja vzorce tako kontinuitete kot razkolov; v njenem središču so glasovi mož, žena, otrok, kmetov, delavcev, prebivalcev mest, Judov in Arabcev, ki so preživljali te čase.
Avtor zarisuje povezave med sodobnimi dogodki, kot so vojna v Libanonu, nasilje v Gazi in arabska pomlad, z dolgo zgodovino Palestine, upoštevajoč pri tem tako uspeh Izraela kot brezkončno katastrofo in trpljenje Palestincev. Kljub vsem strahotam pušča kanček upanja za boljše življenje vseh, ki živijo v Palestini ali so bili iz nje izgnani.
Zajc, Marko: Samomor med simptomom in metaforo
Fenomen samomora v 20. stoletju presega okvire medicinske in psihiatrične razlage ter se vse bolj uveljavlja kot zgodovinski in kulturni simptom. Skozi raznolike diskurze – religiozne, pravne, statistične, moralne in ideološke – je samomor oblikoval pomemben del kolektivne zavesti, pri čemer njegova interpretacija odseva družbene napetosti, prelomne trenutke in transformacije posameznih zgodovinskih obdobij. V slovenskem prostoru 20. stoletja samomor presega okvir osebne tragedije: postane sredstvo politične instrumentalizacije, kulturne introspekcije in kolektivnega razmisleka o smislu, identiteti in pripadnosti.
Dimitriou, Kostas: Core computer science: for the IB diploma program (International Baccalaureate)
Langfield, Sylvia: Computer science: Cambridge International AS and A level : coursebook
McDowell, Gayle Laakmann: Cracking the coding interview: 189 programming interview questions and solutions
Mott, Julian: Database projects in access for advanced level
Roffey, Chris: Python basics: level 1
Roffey, Chris: Python: programming art: supplement 1
Roffey, Chris: Python: next steps: level 2
Roffey, Chris: Python: building big apps: level 3
Rast iz razpok : priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2025: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2024 / [urednice Darja Lavrenčič Vrabec … et al.]
Bajd, Barbara: Reke: vodne poti narave
Chairs : can you make a tower?: social game = družabna igra
Lie detector
Viri opisov: beletrina.si, buca.si, emka.si, felix.si, galarna.si, goga.si, sanje.si, zalozba-chiara.si