KNJIŽNIČARKI PRIPOROČATA
Orwell, George: Živalska farma: pravljica
Neprizanesljiva in duhovita politična satira nastavlja zrcalo (zahodni) družbi, kjer so enakopravnost, svoboda in demokracija nenehno ogrožene.
Na Graščinski farmi imajo živali vsega dovolj in sklenejo, da se bodo uprle človeški tiraniji v podobi kmeta Jonesa. Upor uspe in na farmi zavladajo živali. Svet se za trenutek zdi popoln, a že v naslednjem hipu se namesto sodelovanja in sloge začnejo razprtije in problemi …
George Orwell, eden najodličnejših prozaistov, esejistov in premišljevalcev 20. stoletja, je v alegorični »pravljici« Živalska farma neprizanesljivo in hkrati duhovito strnil svoj pogled na politično dogajanje svojega časa. Čeprav je imel konkretno v mislih tedanjo komunistično Sovjetsko zvezo, je Živalska farma večno aktualna, saj, tako kot Orwellovo drugo veliko besedilo 1984, drži zrcalo tudi sodobni (zahodni) družbi, kjer so enakopravnost, svoboda in demokracija nenehno ogrožene. Živalski farmi sta dodani dve krajši besedili, v katerih avtor med drugim razjasni okoliščine nastanka in opiše presenetljivo trnovo pot, ki je po številnih zavrnitvah uglednih angleških založnikov naposled pripeljala do objave tega pomembnega besedila.
Nabokov, Vladimir Vladimirovič: Lolita
Rusko-ameriški pisatelj Vladimir Nabokov (1899–1977) je verjetno najpomembnejši svetovni pisatelj, ki je enakovredno pisal v dveh jezikih, najprej v ruščini, nato pa v angleščini. Njegov najbolj kontroverzni roman Lolita, ki naj bi po avtorjevih besedah odseval »njegovo ljubezensko razmerje z angleščino«, je sprva izšel leta 1955 pri mali pariški založbi Olympia Press, šele leta 1958 pa je »uradno« izšel tudi v ZDA in takoj postal ena najbolj branih knjig.
Kljub temu da Lolita danes sodi med kanonska dela sodobnega romanopisja, knjigo, ki pripoveduje o prepovedani strasti glavnega junaka Humberta do mladoletne deklice, še vedno spremljajo najrazličnejše polemike o domnevni spornosti in nespodobnosti ter tudi odkriti pozivi k prepovedi.
KNJIGA MESECA
1. septembra obeležujemo svetovni dan pisanja pisem.
Ljubezen na daljavo: pisma moža ženi aleksandrinki v Egipt
Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva v prvi polovici 20. stoletja v več objavah obdelano predvsem z vidika žensk, tokratna monografija pa tej tematiki postavlja ogledalo z moške strani – na podlagi pisem skrajno osamljenega moža, ki je po odhodu žene v Egipt ostal doma s komaj eno- ali dveletno hčerko na domačiji, ki so mu jo kljub njegovim skrajnim prizadevanjem prodali na dražbi, da se je moral izseliti iz nje.
Oddaljeni ženi, katere bližine si želita njegovo telo in duša, si vsaj enkrat na teden daje duška z izmenjavo novic in čustev v pismih, ki so za tokratno analizo prvovrsten in izviren vir za zgodovinopisje, sociologijo, etnologijo, teologijo, jezikoslovje, literarno vedo, ne nazadnje odlična podlaga za roman v pismih.
Zaradi enkratnega vira so v knjigi objavljeni skeni originalnih pisem (faksimile) in njihov diplomatičen prepis, da bi bil tako dostopen za jezikoslovne študije, predvsem za raziskave enega od slovenskih primorskih narečij v času fašizma, v 30. letih 20. stoletja.
Vir: slovenska-matica.si
NOVOSTI
LEPOSLOVJE
Kje so moji ključi: o življenju z demenco: [zgodbe 27 avtoric in avtorjev s strokovnimi komentarji] / [zbrali in uredili] Zdenka Čebašek-Travnik, Saša Novak, Edo Krnić
V knjigi so zbrane zgodbe 27 avtoric in avtorjev, ki govorijo o izkušnjah ljudi z demenco oziroma o življenju z ljudmi, ki imajo to bolezen. Kratke zgodbe niso samo temne in nesrečne, ampak tudi prikupne, tople in srčne. So prijetno branje, obenem pa opisujejo simptome in tegobe pri demenci ter nakazujejo pomoč oziroma rešitve. Pospremljene so s strokovnimi komentarji dr. Zdenke Čebašek Travnik, ki je kot specialistka psihiatrije in sistemska družinska terapevtka odlična poznavalka odnosov v družinah, kjer živijo osebe z demenco, ter spremno besedo prof. dr. Zvezdana Pirtoška, ki je vodilni slovenski strokovnjak na področju demence.
Demenca je bolezen možganov, ki je posledica kroničnega neozdravljivega propadanja možganskih celic. Ocenjujejo, da ima vsak šesti človek, starejši od 80 let, demenco. Večinoma prizadene osebe, starejše od 65 let, lahko pa se pojavi tudi prej. Razvija se počasi in zahrbtno, postopoma več let. Ocenjuje se, da ima v Sloveniji demenco okoli 35.000 ljudi. Vendar ta bolezen ne prizadene le obolelega, temveč vso družino. To so težke preizkušnje, ki lahko trajajo več let, simptomi pa so pogosto prikriti. Svojci pravijo, da poleg praktičnih informacij, kako naj poskrbijo za obolelega, najbolj potrebujejo uteho, razumevanje in upanje, pa tudi odvezo.
Ahačič, Kozma: KA: eseji 2020-2025
Kako se staroegipčanski Ka, vinilna plošča, ki se vrti v neskončni zanki, in »analogni samostan« znajdejo v isti knjigi? V svoji drugi knjigi esejev jih z rahločutno erudicijo, glasbeno občutljivostjo in kančkom mistične radovednosti poveže jezikoslovec, raziskovalec, pesnik in esejist Kozma Ahačič.
Avtorjeva pisava se lahkotno sprehodi od vejic, pik in podpičij do vesoljskih razsežnosti časa, od tišine starih vrtov do hrupa družbenih omrežij, od starodavnih hieroglifov do zvočnih pokrajin sodobne popularne in eksperimentalne glasbe. Vse to neopazno prepredajo aktualna vprašanja slovenskega jezika. Bralec se ves čas počuti tako domače kot presenečeno, najsi gre za znanstvene podatke ali skrivnostne, skoraj neizrekljive plasti človeškega duha.
Ahačičev oder je širši od samega jezika: tu so glasbene plošče, izgubljene knjige, pozabljeni albumi, digitalno »cvrtje možganov« in Tabula smaragdina; tu so žuželke, ki živijo več let za en sam polet, in učitelji, ki s potrpežljivo domišljijo odpirajo mladim okna v svet, ki je vselej tudi svet jezika. Skoraj vsako poglavje skriva droben zasuk – kratkočasen, duhovit ali meditativno globok, vsaka stran pa kar vabi k drugačnemu, širšemu pogledu na svet.
Čuk, Marij: Zlato zrno
»Bil je dan, ki si ga vpijal s srcem,« ko Leopold Teofit vstopi na vlak, ki naj bi ga pripeljal do zlatega zrna njegovega najglobljega hrepenenja. Pot ga pelje iz italijanskega velemesta po slikoviti pokrajini vse do pristaniškega kraja, kjer naj bi ga čakala Irma, očarljiva neznanka, s katero si je zadnjih nekaj mesecev strastno dopisoval. Ob prihodu se namesti v udobnem hotelu in v pričakovanju velikega srečanja preživi nekaj ur pod blagodejnim mediteranskim soncem. V tem kratkem razponu, ki predstavlja celoten dogajalni čas romana, pa se pripoved razširi v nadvse raznolike smeri. Za Teofita sprehod po mestu in okolici postane marsikaj: priložnost za razreševanje odnosa z očetom; nežna reminiscenca na odnos z ženo Nevio, njuno veliko ljubezen in preizkušnjo neozdravljive bolezni; predvsem pa se med ležernim sprehajanjem prebuja hrepenenja po vsem, kar se ima po srečanju s skrivnostno žensko še zgoditi. Pripovedi dajeta šaljivo noto Teofitov plišasti spremljevalec Ronči in policijski inšpektor, ki tik pred upokojitvijo doživi vrhunec svoje policijske kariere. Vešče izpisana zgodba, polna očarljivih liričnih utrinkov, nas bo držala v primežu vse do dramatične razrešitve, ko se Teofit zave iluzije, ki je krojila njegov svet, a ki mu je v nekem trenutku tudi pomagala, da se je osvobodil spon žalovanja in naredil korak naprej.
Lemaić, Vesna: Obraz
Turisti so že tu, lačni mestnih zanimivosti. Zakaj ne bi iz njih izvlekli denarja in popravili zamakajoče strehe? Zakaj jih ne bi povabili v prostor, v katerem naj bi strašilo, in jim tam izpulili še nekaj dodatnih evrov za spominke iz kosti? Ker se potem začnejo dogajati nepojasnljive stvari.
Zgodba, ki nam jo predstavi pisateljica Vesne Lemaić, se poda v somrak, v cono nespoznavnega, ki se razpira v konkretni realnosti sodobne družbe. Roman posredno naslavlja socialno razslojenost, vprašanje gentrifikacije, turistifikacije in dostopa do stanovanj. Knjiga se spogleduje z žanrom grozljivke.
Pahor, Boris: Moj tržaški naslov: črtice od tu in tam, še posebej z naše zemlje na zapadu, z belega tržaškega brega
Zbirka novel je prvič izšla leta 1948 v Trstu. Vsebino je nato Pahor večkrat povzel in jo tudi predelal.
Gre za pretresljiv in neposredni dokument povrnjenca iz taborišča, ki brez vsakega filtra piše o sebi in svoji izkušnji in tudi o tem, kako je moral začeti znova tudi pri maternem jeziku.
Sinanović, Muanis: Vse luči: fikcijski esej
»Pisal bom jasne besede, uporabljal besedne zveze, ki jih uporabljajo tudi drugi. Dovolj je bilo želje, da bi bil poseben, da bi v jeziku odkril Indijo Koromandijo, da bi bil mračni Krištof Kolumb, prinašalec smrtne sle, ki me je od sveta le odtujevala in me približevala demoničnim silam,« se samemu sebi zaobljubi pripovedovalec Sinanovićevega novega, njegovega zagotovo najbolj nenavadnega, upamo si reči, da tudi najbolj vznemirljivega in zrelega knjižnega dela. Markantni pripovedni glas se namreč v njem z vso strastno predanostjo zave, da je življenje prežeto s pripovednimi tehnikami, ki jim klasično pripovedništvo ni doraslo, tako da lahko ob Vseh lučeh govorimo celo o nekakšnem zlitju teme in tehnike pisanja, motiv zanj pa je srdit obračun s samim seboj, z bivšo verzijo sebe. Prav neizprosen dialog z lastno dušo, s svojimi nedoslednostmi, sprenevedavostmi in ja, hinavščino, daje izpovedovalcu vso pravico, da na tej svoji samoraziskovalni poti izstavi račun tudi svoji okolici, delokrogu, sorodnikom po življenjskih izbirah, ki jih danes strogo črti in premerja. Fikcijski esej Muanisa Sinanovića je globoko meditativno delo, ki obsoja samo zato, da bi dalo misliti, saj se v svojem snovnem jedru zaveda, da nas teže neprijetnih spoznanj lahko odreši edinole stava na popolno resnico o sebi. In na novega sebe.
Sivec, Ivan: Naplavina davnega spomina: od Karantanije do samostojne Slovenije
V zbirki Zgodovinski romani je izšla knjiga, kakršne v slovenskem leposlovju še ni bilo. Slovenski pisatelj Ivan Sivec je zgodovino svojega tisočletnega rodu zapisal v desetih obsežnih poglavjih, vsakega pa pripoveduje eden od njegovih prednikov. Roman je ustvarjen s kančkom domišljije in na podlagi mnogih pisnih in slikovnih dokumentov, ki se naslanjajo na Družinsko kroniko družine Sivec od leta 1590 naprej. Na podlagi Nadškofijskega arhiva Ljubljana, dokumentov Matičnega urada Kamnik in obsežne strokovne literature jih je pripravil dr. Rajmund Lampreht, raziskovalni zgodovinar. Roman je arhetipsko pisanje, napisano iz najsvetlejših globin Sivčeve duše.
Roman ima podnaslov Od Karantanije do samostojne Slovenije. V prvem poglavju opisuje Sivčev rod v Karantaniji. V drugem življenje ob Soči. V tretjem srečanje s Celjskim grofom. V četrtem sodelovanje z Adamom Ravbarjem. V petem o nenavadni dvojni poroki. V šestem o srečanju s Prešernom. V sedmem o zlatokopu Antonu. V osmem o dedu, generalu Johanu. V devetem o očetovi ženitvi. V desetem o boju za samostojno Slovenijo.
Balle, Solvej: O prostornini časa I
Serija drobnih knjižic O prostornini časa je ena največjih literarnih senzacij na Danskem v zadnjih letih.
Čeprav avtorica knjige izdaja v samozaložbi, brez znatne medijske podpore, se je navdušenje med bralci kmalu po izidu začelo širiti od ust do ust, že prva knjiga pa je osvojila tudi prestižno nagrado nordijskega sveta za književnost.
V ožjem izboru za nagrado Booker
Poetično, filozofsko in hkrati napeto pripoved o Tari Selter, ki nekega 18. novembra obtiči v času in je prisiljena podoživljati isti dan znova in znova, medtem ko se njen mož in vsi drugi ljudje vsako jutro zbudijo v nov 18. november, so kritiki razglasili za nadčasovno mojstrovino spekulativne fikcije.
Solvej Balle, ki je doslej napisala pet od načrtovanih sedmih knjig v seriji, nam s svojo junakinjo, ujeto v časovni zanki, pokaže, kako v resnici vsak od nas biva v svojem mehurčku, in nas uči
gledati na svet z novimi očmi.
Balzac, Honoré de: Oče Goriot
Znameniti klasični roman, ki se dogaja v Parizu v času po Napoleonu, pripoveduje ganljivo zgodbo o starajočem se očetu Goriotu, ki žrtvuje vse za svoji hčerki.
V obsežnem Balzacovem opusu ima Oče Goriot nedvomno posebno mesto. Poleg tega, da se v njem skrivajo ključi za razumevanje orjaškega romanesknega cikla Človeška komedija, gre za ravno prav obsežno, napeto in berljivo zgodbo, v kateri se prepletajo najrazličnejše strasti, tudi zločinske. Klasika realističnega romanopisja bo v novem prevodu Saše Jerele zagotovo imela kaj povedati tudi današnjemu bralstvu.
Barry, Sebastian: Onkraj spomina
Ganljiv in boleč roman o krhkosti človeškega uma in iskanju resnice.
Nedavno upokojeni policist Tom Kettle se privaja na mir svojega novega doma s pogledom na Irsko morje. Mesec za mesecem skorajda ni srečal žive duše, le občasno je ujel bežen pogled na svojega ekscentričnega najemodajalca in plašno mlado mamo, ki se je preselila v sosednjo hišo. Včasih ga preplavijo topli spomini na družino, ljubljeno ženo June ter njuna otroka.
Tom Kettle se po upokojitvi zapira v svoj notranji svet in se predaja spominom, ko na vrata potrkata bivša kolega z mučnimi vprašanji o preteklosti. Policista raziskujeta stari Tomov primer, ki ga tudi sam ni nikdar prebolel, in naenkrat na površje priplavajo boleča spoznanja, ki Toma pahnejo v brezno davno pozabljenihdogodkov.
Collin, Philippe: Barman iz Ritza
Francoska literarna senzacija, ki razkriva temno poglavje okupiranega Pariza.
V razkošnih prostorih prestižnega hotela Ritz, sredi okupiranega Pariza, se odvija napeta zgodba o preživetju, uporu in dvojni igri. Mojstrsko pero pisatelja in zgodovinarja Philippa Collina nas popelje v svet legendarnega barmana Franka Meierja, ki mora skrivati svoje judovsko poreklo pred nacističnimi okupatorji, medtem ko vsak večer streže svoje slovite koktajle.
Leta 1940 Nemci vkorakajo v Pariz. Medtem ko v mestu vlada policijska ura, hotel Ritz ostaja oaza navidezne normalnosti. Frank Meier, avstrijsko-judovski emigrant in veteran prve svetovne vojne, orkestrira nenavadni ples preživetja – pridobi si naklonjenost nemških častnikov, prikriva svojo pravo identiteto in ščiti svojega vajenca Luciana ter skrivnostno Blanche Auzello. Obkrožajo ga kolaboranti in zarotniki, junaki in vojni dobičkarji, ki poskušajo vsak po svoje poiskati zavetrje v viharnih časih. Za točilnim pultom slavnega bara se srečujejo ikone takratnega pariškega življenja, med njimi tudi Coco Chanel, Marie-Louise Ritz in Sacha Guitry, Frank pa razmišlja, kaj bi o vsem tem napisal njegov pokojni prijatelj Francis Scott Fitzgerald. In ali bo še kdaj postregel pijačo Hemingwayu?
Collinov izjemni roman nas popelje v moralno razdvojeno okolje okupiranega Pariza in slika večplastno podobo časa, ko sta se prepletala strah in pogum. Nagrajeno delo tako razkriva skrito poglavje zgodovine skozi oči človeka, ki je bil prisiljen vse videti, a ničesar povedati.
Čolić, Velibor: Vojna in dež
Vojna in dež je zadnji in hkrati najuspešnejši del Čolićeve avtobiografske trilogije o izgnanstvu, ki jo sestavljata še Priročnik za izgnance, 2020, in Knjiga odhodov, 2023.
Vojna in dež je boleče aktualen roman, ki je že v prvem letu po izidu prejel kar pet pomembnih nagrad, med njimi Prix Rossel, najuglednejše literarno priznanje frankofonske Belgije.
Roman, ki se začne kot podoživljanje časa pandemije koronavirusa, se kmalu zasuka v povsem nepričakovano smer: naproti spominom na leto 1992, ko je bil avtor kot mladenič vpoklican v hrvaško-bosansko vojsko ter se soočil s svetom brez pravil in zakonov, kjer je vse zaudarjalo po znoju, urinu, krvi in gnijočem mesu. Svetom, v katerem so vojaki za zabavo razstreljevali krave z ročnimi bombami in starcem kradli respiratorje, da bi jih prodali na črnem trgu. Položaj kmalu postane nevzdržen in zdi se, da je na voljo le še dvoje: samomor ali dezerterstvo …
Fosse, Jon: Čolnarna: roman; Jezik molka: predavanje
30-letni pripovedovalec brez zaposlitve, prijateljev in ljubezni živi pri materi. Igranje kitare na vaških veselicah je daleč od sanj, ki jih je imel, ko sta v poznem otroštvu s prijateljem Knutom ustanovila rock bend. Potem pa srečanje s Knutom in njegovo družino zaseka v kitaristov prazni tek. Vse, kar po tem sploh lahko počne, je pisanje. Samo ko piše, nemir izgine. »Ne misli, piši« je bil nekoč Fossejev napotek študentom v programih kreativnega pisanja. In tudi v predavanju ob prejemu Nobelove nagrade, ki je prav tako objavljeno v knjigi, je zapisal: »Saj sem na nek način zmeraj vedel, da pisanje lahko reši življenje, mogoče ga je navsezadnje rešilo tudi meni.«
Furlan, Mira: Totalna razprodaja
Vpogled v življenje legendarne hrvaško-ameriške igralke, ki je zaradi izjemnega talenta in trdnih prepričanj postala simbol umetniške svobode in neodvisnosti.
Mira Furlan, avtorica avtobiografske uspešnice Imej me rajši od vsega na svetu, je pred tem izdala zbirko kolumn v knjigi Totalna razprodaja. Izhajale so med letoma 2004 in 2006 v priljubljenem hrvaškem tedniku Feral Tribune, njihov rok trajanja pa odtlej nikakor ni potekel.
Ko Mira Furlan piše o sebi ali svoji generaciji, emigracijah, Hollywoodu, prijateljih igralcih, kulturi, politiki in ekologiji, vedno zadene bistvo problema. S strastjo in pogumom raziskuje položaj posameznika v svetu, v katerem kot umetnica in intelektualka nikoli ne pristane na pasivnost.
Zapisi avtorice prinašajo globok vpogled v njeno osebno dojemanje sveta, v katerem prepoznamo subtilen upor, poln ironije, grenkobe, a tudi nežnosti in modrosti. Totalna razprodaja je dokument, kdo je bila, kako je razmišljala in čutila Mira Furlan v času, ko je v svojo bivšo Jugoslavijo pošiljala pisma iz Amerike.
Genberg, Ia: Podrobnosti
Kaj bi bili brez drugih? Katera srečanja nas zaznamujejo, kateri ljudje nas oblikujejo? In kaj ostane, ko jih izgubimo? Švedska pisateljica in novinarka Ia Genberg svojo četrto knjigo gradi na štirih portretih, stkanih iz spominov na usodne ljubezni, velika prijateljstva in odnose, ki za sabo pustijo neizbrisljivo sled. V njenih navideznih podrobnostih se razkrivajo drobci notranjega življenja, naše ranljivosti in nuje po bližini.
Glattauer, Daniel: Pod površjem
Roman nas popelje v Toskano, kamor se dve avstrijski družini odpravita na dopust. Štirinajstletni Sophie Luise starši dovolijo, da v Italijo povabi tudi sošolko Aayano, somalijsko begunko. Še preden se počitnice zares začnejo, pa se pripeti strašna nesreča, in idilična zgodba se spremeni v nočno moro.
Uveljavljeni avstrijski pisatelj Daniel Glattauer, ki je slovenske bralce navdušil že z deli Proti severnemu vetru, Vsakih sedem valov in Za vedno tvoj, v svoji zadnji knjigi s prepletanjem sodne drame, blogovskih zapisov, elektronskih sporočil, komentarjev in časopisnih člankov prikaže dvolično moralo privilegirane zahodne družbe in njene dvojne standarde skozi oči tistih, ki v tem svetu ne pridejo do glasu.
Koliko je vredno človeško življenje? Je vsako enako pomembno? Daniel Glattauer v svojem novem romanu, ki ga ne boste mogli odložiti, postavlja pomembna vprašanja, ki se jim navadno izogibamo, z napetimi prizori, močnimi dialogi in humorjem pa izkaže vso svojo izjemno pisateljsko spretnost. Glattauer izriše sliko naše privilegirane družbe, razkrije njeno dvoličnost in posodi glas tistim, ki le redko dobijo priložnost, da spregovorijo.
Jimenez, Abby: Štirje zmenki, en poljub in adijo
Justina preganja nenavadno prekletstvo, o katerem po zaslugi spletnih forumov zdaj ve ves svet. Vsaka ženska, s katero se razide, skorajda čudežno spozna svojo sorodno dušo takoj po tem, ko ga zapusti. Ko mu nekoč piše ženska z enako nenavadno težavo, skleneta drzno zavezo: začela bosta hoditi, nato pa se po nekaj zmenkih razšla. Njuni prekletstvi naj bi se izničili in oba bi končno našla ljubezen svojega življenja. Ideja je nora … toda morda prav zaradi tega tudi obetavna.
Emma si ni nikoli mislila, da bo sprejela delo urgentne medicinske sestre v Minnesoti. A ko ji najboljša prijateljica predlaga, naj izkoristi priložnost za zmenek z Justinom, se zdi ponudba preveč mikavna, da bi jo zavrnila – še posebej zato, ker bosta lahko najeli sanjsko hišico na zasebnem otoku ob jezeru Minnetonka.
Razmerje med Justinom in Emmo naj bi bilo povsem lahkotno in kratkotrajno, omejeno le na eno poletje. Toda nepričakovano se stvari zapletejo: v dogajanje nepričakovano vstopi Emmina nepredvidljiva mati, Justin pa prevzame skrbništvo nad tremi mlajšimi sorojenci. Sredi tega kaosa se med njima začno rojevati resnična čustva. Kaj pa, če ju tokrat usoda ne ločuje, ampak pravzaprav združuje?
Jón Kalman Stefánsson: Poletna svetloba, in nato noč
Avtor v romanu, ovenčanem z glavno islandsko nagrado za književnost, s humorjem, poezijo in nežnostjo do človeških slabosti raziskuje vprašanje o samem bistvu življenja.
Življenje v mali islandski vasici s samo štiristo prebivalci se nekaterim morda zdi na moč enolično. Ljudje, ki preživljajo dolge in temne zime blizu polarnega kroga, so stalno v nevarnosti, da obtičijo v malomeščanski letargiji. A včasih oddaljenost od svetovnega vrveža odpre naša srca in sanje, neskončna svetloba islandskega poletja in večna zimska noč pa spodbudita k raziskovanju. Tako vasica na samem skrajnem zahodu Islandije postane mikrokozmos starodavnega konflikta med človeškimi željami in usodo, med mejami resničnosti in krili domišljije.
Jósika, Miklós: Abafi: roman, ki je Nikoli Tesli spremenil življenje
Abafi je roman, ki je Nikoli Tesli spremenil življenje. V avtobiografiji je zapisal, da ga je prebudil k samokontroli in notranji moči. Knjiga ga je naučila obvladovati lastne želje, dokler to ni postalo njegova druga narava.
Delo madžarskega pisatelja Miklósa Jósike (1794–1865) je bilo v 19. stoletju zelo priljubljeno, danes pa je skoraj pozabljeno. Roman pripoveduje zgodbo mladega plemiča Abafija, ki zapravi ime in ugled. Nepričakovan dogodek ga postavi pred odločitev: bo dokončno propadel ali se popolnoma preobrazil?
Zdaj je roman prvič preveden v slovenščino. Bralcem prinaša brezčasno pripoved o notranji moči in pogumu – in ostaja enako aktualen danes kot v času, ko ga je bral Tesla.
Köhlmeier, Michael: Deklica z naprstnikom
V velikem zahodnoevropskem mestu se na tržnici nenadoma pojavi majhen otrok, lačen in premražen. Osamljeni deklici dajo jesti in piti. Sama ne razume niti besedice jezika, ki ga govorijo v tej deželi. Toda če kdorkoli izreče besedo ›policija‹, začne na ves glas kričati.
Od kod je prišla ta deklica? Zakaj je tukaj? Kako ji je ime? Niti sama ne ve. Reče besedo ›Jiza‹, in tako jo odtlej vsi imenujejo kar Jiza. Ko spozna dva dečka, ki sta prav tako kot ona na svetu sama, se jima pridruži. Skupaj se podajo na presunljivo dogodivščino.
Michael Köhlmeier v ganljivih podobah pripoveduje zgodbo o ljudeh brez porekla, o izobčencih v bogatem svetu, ki je do njih ravnodušen in sovražen. Pretresljiva povest o otroški volji po preživetju, nepozabna zgodba o naši sodobni, še kako resnični stvarnosti.
Labatut, Benjamín: Maniac
Avtor se je s prvencem Slepa luč uvrstil med najvidnejša imena novejše latinskoameriške literature, v svoji drugi knjigi pa se vrača k ambivalentni zapuščini genijev preteklega stoletja.
V družbi, obsedeni s tehnologijo, razvojem in stalnim napredkom, je kot eden najbolj drznih mislecev obveljal John von Neumann – eden od očetov atomske bombe, izumitelj teorije iger, snovalec osebnega računalnika in pionir umetne inteligence. »Najpametnejši človek 20. stoletja«, uresničitelj človekovih največjih sanj in obenem naših najstrašnejših nočnih mor nas je povedel na pot, na kateri se moramo slej ko prej vprašati: Ali smo v bitki proti strojem že izgubili?
Marković, Goran: Doktor D.
Se sprašujete, kako je mogoče, da se je Radovan Karadžić, eden najzloglasnejših vojnih zločincev leta, skrival pred celim svetom – in to kar na očeh vseh? Goran Marković v romanu Doktor D. razkriva neverjetno zgodbo, ki meji na bizarno, groteskno in povsem resnično. Ta napet roman, ki se bere kot najboljši kriminalni triler, vas popelje v svet lažnih identitet, mračnih spletk in neizprosnega bega pred pravico.
Karadžić, maskiran kot ljudski zdravilec z dolgo brado in oblečen v hipijsko opravo, ni bil samo mojster skrivanja – postal je figura, ki jo je lokalno prebivalstvo celo oboževalo. Kako se lahko nekdo, ki ga svet pozna kot morilca, spremeni v guruja, zdravilca in karizmatičnega doktorja Dragića, ki zdravi z alternativnimi in ezoteričnimi metodami? Marković odstira tančico tega absurdnega dvojnega življenja, pri čemer ne prizanese ne družbi, ki je to dopuščala, ne politiki, ki ga je ščitila.
Ta knjiga ni zgolj roman – je vpogled v brezno človeške morale, v družbo, ki se zlahka pusti zaslepiti mitom in legendam. Če želite razumeti, kako se resnica skriva za debelo plastjo manipulacij in laži, potem je Doktor D. knjiga, ki je ne smete zamuditi. Šokantna, zabavna in strašljivo realna – to je zgodba, ki jo mora prebrati vsak, ki želi razumeti našo balkansko resničnost.
Schweblin, Samanta: Sedem praznih hiš
Hiš je sedem in vse so prazne, pripovedovalec pa je “zdrav znanstvenik, ki razmišlja o norcih oziroma o tistih ljudeh, ki resno razmišljajo o tem, da bi postali nori.” In zdrava pamet je, kot vedno, samo površinska.
Sedem hiš v sedmih zgodbah je praznih. Nekatere so brez ljubezni ali življenja, druge brez pohištva, ljudi, resnice ali spominov. V napetih, vizionarskih zgodbah vedno znova nekaj priplava nazaj: duh, prepir, vsiljivci ali seznam stvari, ki jih je treba postoriti, preden umreš.
Samanta Schweblin nas v svojih zgodbah povabi v življenja likov, ki raziskujejo strašljive vidike vsakdana, norost, depresijo in odtujenost, da bi lahko razčlenili svoje strahove in strahove drugih ter razkrili predsodke. V vsaki zgodbi nas nepričakovani zasuki presenetijo: avtorica nikoli ne izbere pričakovane poti, temveč se poglobi in razkrije neprijetne resnice o naših občutjih varnosti in pripadnosti ter o krhkosti naših povezav z drugimi.
Avtoričino ostro in natančno pisanje ter sposobnost ustvarjanja temačnih atmosfer in mrakobne palete občutij, ki prežemajo njene zgodbe, so zaslužni za to, da je knjiga prejela mednarodno nagrado Ribera del Duero.
Demšar, Avgust: Vrelec življenja: Martin Vrenko v zdravilišču: kriminalka
Upokojeni policijski inšpektor Martin Vrenko se v zdravilišču, kjer okreva po poškodbi, ki jo je staknil v Vodnjakih, znajde v pisani družbi. Tu so eden najbogatejših Slovencev, ostareli opravljivki, ki vtikata nosova, kamor bi bilo najmanj potrebno, jezikavi obrtnik z družino, v kateri vladajo nenavadni odnosi.
Eden od njih se ne bo vrnil domov.
Truplo v toplicah je vselej neprijetna situacija za vse vpletene, zato je najbolje, če smrt ne deluje sumljivo. Toda Vrenku njegov občutek ne da miru. Bivanje v zdravilišču se iz rutinske rehabilitacija prelevi v svojevrsten sudoku – igro neštetih kombinacij, med katerimi se vsaka naslednja zdi manj verjetna od prejšnje. Ali pač? Gostje, osebje, duhovi iz preteklosti … detektivski um ne pozabi nikogar.
Ali, kot v romanu Vrenko pojasni ženi Mojci: “Smrt je preresna zadeva, da bi je ne imeli pod nadzorom.”
Kermauner, Aksinja: Ejalina zaponka: 3. roman iz zbirke Srebrna sekira
V prvi knjigi – Orfejeva lira, ki se dogaja na Ptuju, so temne sile z Evino pomočjo premagane oz. ustavljene, a konec daje slutiti, da se bo boj še nadaljeval. In res je tako. V drugi knjigi, Perunova sekira, spet udarijo in si za prizorišče glavne akcije izberejo Kras, kjer je Evi na etnološkem taboru. Kot da ni dovolj, da ima gimnazijka in karateistka težave z Lucijo, svojo nekoč najboljšo prijateljico, se mora torej na taboru v napetem boju upreti še negativcem, ob čemer doživi kup presenečenj in spozna, da je napačno presodila, kdo je kdo. V tretjem delu, Ejalina zaponka, temne sile udarijo najmočneje do sedaj. Dogajanje je tokrat razpeto med Ptuj, Ljubljano in Zanzibar, Evi pa ima polne roke dela, ne samo z iskanjem povezav med čudnimi videnji, predmeti in dogodki ter z boji z zlim sovražnikom, pač pa tudi s klimo v svojem razredu.
Tudi tretja (zadnja) knjiga iz serije Srebrna sekira, v kateri sta moči združila priznana avtorica za otroke in mladino Aksinja Kermauner in pisatelj ter mojster borilnih veščin Silvester Vogrinec, ki sodi med začetnike športnega romana pri nas, je skrivnostna, napeta in dinamična in kot takšna bralca nemudoma posrka v dogajanje.
Dimitrovski, Bojana: Dekle in kača
Avtorska slikanica z izjemno močjo podob pripoveduje o deklici, ki je našla moč in odvrgla svojo bolečo preteklost.
Ko je deklici zgorela hiška, se je z mačko podala na pot v neznano. S seboj je vzela majhno torbico. Dlje, ko je deklica hodila, težja je postajala torbica v njenih rokah. Ko je v rečnih globinah uzrla ljudi, ki so veselo plesali, je tudi želela biti srečna in polna življenja. S pomočjo kače je odvrgla težko torbico, kjer je nosila vsa svoja bremena. Našla je svoj srečni dom in ni več sanjarila o tem, kaj vse je bilo in kaj vse bi lahko bila. Zavedela se je, kako je močna, modra in lepa.
Majcen, Ksenija: Pobeg brez meja
Avtobiografska zgodba v slovenskem prostoru doslej še neznane pisateljice Ksenije Majcen (roj. 1963 v Mariboru), ki je svoj prvenec izdala v nemščini leta 2017, z večplastnim naslovom Pobeg brez meja ni le pripoved o zamisli, nastali v glavi osemletne deklice Ksenije, ki se z družino zaradi očetove službe v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja preseli iz Ljubljane v Nemško demokratično republiko (NDR), kjer v hrepenenju po ljubljenem dedku otroško igrivo načrtuje, kako bosta z novo vzhodnonemško prijateljico Anyo kar sami odpotovali prek vseh meja železne zavese nazaj k njemu v Slovenijo.
Ta bolj ali manj nedolžna otroška pustolovščina, opisana s poznejše zrelejše perspektive, ponuja še mnogo več kot lahkotno branje, saj obenem razpira pogled tudi na temačnejšo realnost življenja v komunistični Vzhodni Nemčiji in Vzhodnem Berlinu, kjer je sovjetski sektor od treh zahodnih sektorjev ločeval praktično neprehodni zloglasni Berlinski zid. Nevsiljivo namreč slika tako tedanje družbene in politične razmere kot tudi širše medčloveške odnose, ki jih s svojo vedrino in svetlobo zaznamujeta predvsem povezanost družine in prijateljstvo, ki ne pozna meja. Zgodba je tako namenjena vsem generacijam, tako tistim, ki se tedanjih časov še živo spominjajo, kot tudi tem, ki si jih danes ne morejo predstavljati, dokler se vanje ne potopijo v domišljijskem literarnem svetu.
Painter, Lynn: Bolje kot v filmih
Humorna romantična uspešnica, polna zabavnih preobratov, je osvojila mlade bralce po vsem svetu.
Liz nenehno sanjari o ljubezni in je svoje srce že zdavnaj oddala Michaelu, čeprav on ne ve nič o tem, še več, že zdavnaj se je odselil iz njenega mesta. A zdaj se je vrnil in Liz bo naredila vse, da bi jo opazil in postal njen soplesalec na maturantskem plesu – celo z zoprnim sosedom Wesom se bo spoprijateljila. Ko pa Liz in Wes načrtujeta, kako pritegniti Michaela, ona ugotovi, da ji je z Wesom nenavadno lepo …
Petrović, Jasminka: Poletje, ko sem se naučila leteti
Roman Poletje, ko sem se naučila leteti si izposoja znano obliko dnevniških zapisov, le da ne gre za dejanske zapise, temveč spomine in razmišljanje deklice Sofije, ki zvečer premleva o minulem dnevu. Zgrajen je iz triindvajsetih poglavij, v katerih se zvrsti triindvajset noči, ki jih Sofija preživi z babico na počitnicah pri sorodnikih na Hvaru. Osnovni konflikt je začrtan že na samem začetku; Sofija in babica Marija namreč živita v Beogradu, na rodni Hvar pa se Marija vrne po več kot dvajsetih letih. Zakaj babice tako dolgo ni bilo na Hvar, zakaj Sofiji nihče ni povedal, da ima na otoku širšo družino, zakaj ne sme uporabljati cirilice, so res vsi imeli radi Tita? Sofiji se zastavlja nešteto vprašanj.
Valič, Nina: Prepo-parki
Moč prijateljstva in umetnosti, samosvoj humor in topli družinski odnosi so osrednje osi pripovedi, ki se odvija na kulisi urbanega življenja.
Butl in Nonč. Prvi zadržan in previden, drugi sproščen in samozavesten. Prvi je žogo zamenjal za grafitarske spreje, drugi je športnik z dušo in telesom, veže ju tesno prijateljstvo. Njuno domišljijo buri skrivnostno in nevarno zapuščeno gradbeno območje, polno grafitov, ki jih za sabo pušča skejterska gverila SkLJ8. Poskušata odkriti, kako se prebiti do njih, potem pa nekega dne dobita priložnost, da si to, kar je moč videti le na video posnetkih, ogledata še v živo …
Habjan, Vladimir: Na samotnih poteh: peš čez Karnijce in skozi življenje
Karnijske Alpe s svojo prvinsko naravo in bogato zgodovino je Vladimir Habjan, publicist, pisatelj, gorski reševalec in dolgoletni urednik Planinskega vestnika, raziskoval več kot deset let. Sedaj pa jih je želel v enem zamahu prehoditi v celoti in jih tako še bolje spoznati, ob tem pa narediti še povzetek svojega življenja. Pred vami je knjiga Na samotnih poteh; Peš čez Karnijce in skozi življenje, Habjanovo najintimnejše delo doslej.
Pohod od Longaroneja na zahodnem robu Karnijskih Alp do Bordana ob reki Tilment, ki se že dotika Zahodnih Julijskih Alp, postane simbolna os o življenjski zgodbi, stkani iz neštetih tur, reševanj, brezpotij in trenutkov tihih spoznanj. Habjan se med planinami in vrhovi spominja svojih začetkov v svetu gora, vzponov, zmot in lekcij. Vsaka dolina odpira spomin, vsaka planina nosi modrost.
Knjiga je meditacija o vztrajnosti, tišini, občudovanju narave in spoštovanju meja, ki jih postavljata čas in telo. Z izjemno občutljivostjo avtor raziskuje svojo poklicanost, potrebo po samoti, pomen pripadnosti ter moč vsakdanjih izbir, ki oblikujejo življenjsko smer.
To je knjiga, ki vas ne bo navdihnila le k pohodu, ampak tudi k razmisleku: Kam hodim, zakaj hodim in kje se zares srečam sam s sabo?
Leonard, Dion: Kje si, Gobi? : majhen pes z velikim srcem
Človek in pes – ter ljubezen, ki je obema spremenila življenje.
Kje si, Gobi? je čudežna pripoved o Dionu Leonardu, izkušenem ultramaratoncu, katerega pot se je na 250-kilometrskem tekmovanju po puščavi Gobi na Kitajskem križala s potjo potepuške psičke. Ljubka živalca – ki jo je Dion pozneje poimenoval Gobi – je dokazala, da v sicer drobnem telescu skriva veliko srce. Gobi je z Dionom tekla čez velikanske peščene nasipe, po gorovju Tjanšan, skozi vasi z jurtami in po črnem pesku puščave Gobi ter ob Dionu na progi vztrajala skoraj 130 kilometrov.
Ko je bil Dion priča Gobijini neverjetni odločnosti in srčnosti, je preobrazbo doživel tudi v lastnem srcu. Gobi je dovolil spati ob sebi v šotoru, dajal ji je hrano in vodo iz svojih omejenih zalog ter jo občasno nosil, čeprav bi lahko to zanj pomenilo časovni zaostanek ali celo odstop od tekmovanja. Pri dotedanjih tekmovanjih si je Dion prizadeval za zmago: želel si je biti najboljši. Tokrat pa je želel predvsem poskrbeti, da bi se njegovo prijateljstvo z Gobi nadaljevalo tudi onkraj ciljne črte. A preden je bilo sploh mogoče urediti vse potrebno, je Gobi v enem od prostranih kitajskih mest izginila neznano kam. S pomočjo neznancev in ob podpori ljudi z vsega sveta se je Dion odpravil iskat Gobi – ter se nazadnje spet srečal s to čudovito živalco, ki je njemu in vsemu svetu dokazala, da so čudeži mogoči.
Đilas, Milovan: Srečanja s Stalinom
Knjiga Srečanja s Stalinom je izjemno pričevanje Milovana Đilasa, enega ključnih jugoslovanskih politikov, ki je bil večkrat osebno priča srečanjem z Josipom Stalinom. Z izjemno pripovedno močjo in iskrenostjo Đilas razkriva, kako je veliki sovjetski voditelj vplival na politične odločitve, mednarodne odnose in življenja ljudi.
To ni le zgodovinski zapis, temveč tudi osebna zgodba o bližini z enim najmogočnejših in najstrašnejših voditeljev 20. stoletja. Bralca popelje v ozadje hladne vojne, razkriva neznane podrobnosti iz zakulisja ter razmišlja o naravi moči, oblasti in strahu.
Milovan Đilas v knjigi Srečanja s Stalinom razkriva blišč dekadentnega življenja sovjetskega vrha, bedo na moskovskih ulicah, klečeplazenje Stalinovih sodelavcev ter pretkanost sovjetske politike do Jugoslavije in držav vzhodne Evrope, različna merila, ko gre za Rdečo armado ali Jugoslovansko vojsko, predvsem pa Stalinovo željo, da bi podjarmil ves svet.
Pacino, Al: Sonny boy: avtobiografija
Al Pacino, eden najbolj priljubljenih igralcev, ki ga tako kritiki kot gledalci redno uvrščajo na vrh lestvice najboljših, je pri štiriinosemdesetih izdal svojo avtobiografijo Sonny Boy.
Gre za knjigo, ki je nastajala več let, v njej pa slavni igralec opiše svojo pot od otroštva pa vse do danes. Pacino, ki je bil devetkrat nominiran za oskarja, devetnajstkrat za zlati globus, štirikrat za tonnyja in trikrat za emmyja, je v svoji karieri ustvaril ogromno odmevnih filmskih in tudi gledaliških vlog. Boter, Brazgotinec in Vonj po ženski so le nekateri izmed filmov, na katere pomislimo, ko zaslišimo njegovo ime. V knjigi Sonny Boy, ki je dobila naslov po vzdevku, s katerim je slavnega igralca v mladosti prva začela klicati mama, Al Pacino nadvse iskreno in z veliko mero čutnosti spregovori o odraščanju brez očeta ob izjemno ljubeči, a duševno bolni materi, o obiskovanju slovite newyorške srednje šole za scensko umetnost, vlogah, ki jih je študiral, razlikah med življenjem pred in po preboju, pa o slavi in dvakratnem bankrotu, o vseh ženskah, ki jih je ljubil, predvsem pa z vso gorečnostjo piše o popolni predanosti igranju, ki je bilo zanj vedno življenjskega pomena. Ljubile so ga lepe in nadarjene kolegice, ki so bile zanj vedno na drugem mestu – takoj za vlogo, ki jo je trenutno študiral. Avtobiografija, ki vsebuje precej fotografskega gradiva, je nastajala več let, pri njej pa je slavnemu igralcu pomagal novinar Dave Itzkoff.
POEZIJA
Petrović, Radmila: Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih
Pesniška zbirka, ki podira prodajne rekorde v Srbiji in širše. Radmila Petrović je ena najprodornejših srbskih pesnic mlajše generacije in glas ženskega upora proti patriarhatu.
Radmila Petrović je odraščala na vasi. V boleče neposrednih pesmih v prvi osebi piše o vsem tistem, o čemer na podeželju molčijo. O družinski hierarhiji in ranah, nasilju, patriarhatu. O tišini, ki je glasnejša od krikov in udarcev. Z resnico je sesula romantično idejo podeželja in idiličnega vaškega življenja. Njene pesmi so ostre in angažirane, vendar v njih ne pridiga. Prežete so z uporom in dajejo glas vsem ženskam, ki so jih utišali.
Pesnica je v svojem jeziku neposredna in ostra. V pesmih ne uporablja visokoletečih besed, ne olepšuje in ne prikriva. Resnice, ki jih niza, so vsem dobro znane, čeprav o njih molčimo. S preprostim jezikom in iskrenostjo je dosegla izjemen krog bralcev, ki so njen glas vzeli za svojega. Njene pesmi bolijo, a hkrati zdravijo.
Zupan, Uroš: Skrivnostna podloga
To je knjiga heterogenih pesmi, kar bi pri iskalcih harmoničnih struktur utegnilo povzročiti dvom.
Nekaj je pesmi z nerednimi rimami, kar Zupan rad počne, potem so tu daljše pesmi, vendar ne klasično narativne, ampak takšne, ki občasno od bralca zahtevajo nekaj erudicije, pa krajše, podobne trdnim skulpturam iz besed, in pa čisto kratke, v katerih je odločilno razmerje med skopostjo besed in belinami med njimi. Nekaj je tudi pesmi v prozi, ki skorajda mejijo na esejistiko. Tematsko poezija pokriva osnovna stanja in izkušnje človeštva. Lahko bi rekli, da jo v skrajnih legah zamejujeta ljubezen in smrt, hkrati pa se v njej dogaja tudi vse, kar pride vmes, med ti dve veliki temi.
STROKOVNA LITERATURA IN NELEPOSLOVJE
Yalom, Irvin D.: Ura srca: povezovanje v tukaj in zdaj
V času, ko svet hrepeni po pristnem stiku in globoki povezanosti, nas knjiga Ura srca vabi, da se za trenutek ustavimo in prisostvujemo nečemu redkemu – resničnemu srečanju dveh duš. V tej izjemni knjigi, ki je morda zadnja Yalomova, se mojster eksistencialne psihoterapije poda na novo pot: ne le kot psihiater, ampak tudi kot vdovec, oče, starejši moški, ki ponovno išče smisel – in najde odgovore v eni sami terapevtski uri.
V soavtorstvu s sinom Benjaminom Yalomom, tudi psihoterapevtom, Irvin D. Yalom predstavi zbirko edinstvenih terapevtskih srečanj, kjer se z vsakim pacientom sreča le enkrat. S tem uresniči svoj najbolj radikalen eksperiment – obliko psihoterapije, v kateri ni prihodnjih terminov, samo prisotnost v tem trenutku, iskrenost, dotik človeškosti. V prostoru »tukaj in zdaj« nastajajo transformacije, ki niso vezane na čas, ampak na globino.
Knjiga Ura srca je mnogo več kot zbirka primerov iz prakse. Je osebna izpoved človeka, ki zna pogledati vase in si priznati, da je resničen stik zdravilen tako za pacienta kot za terapevta. Obenem je to delo modrosti, ki ne izhaja iz teorij, temveč iz desetletij prakse in izkušenj, iz porajanja ranljivosti v ljubezni in iz sprejemanja minljivosti.
Jung, C. G.: Dinamika nezavednega
Zvezek z naslovom Dinamika nezavednega vsebuje sestavke iz Jungove knjige O psihični energetiki in bistvu sanj in druga njegova dela, ki se ukvarjajo z enako tematiko, tako da nam v bistvu ponuja nekakšen povzetek teoretskih temeljev analitične psihologije iz obdobja, ko se je Jung oddaljeval od Freudovega učenja in začenjal ubirati svojo lastno pot. Jung pri tem seveda formulira rezultate svojih lastnih raziskovanj in novih spoznanj. Razvoj samostojnih in jasnih konceptov sam po sebi ni bil sklenjen sistem ukvarjanja z različnimi psihološkimi usmeritvami in teorijami, saj so njegova spoznanja čedalje bolj segala preko meja vsega, kar je prikazovala dotedanja psihologija, tako da so svoj pravcati vrhunec dosegla z revolucionarnim spisom o sinhroniteti kot načelu nevzročnih povezav, ki predstavlja zaključno poglavje tega Jungovega zvezka. S svojim delom z naslovom Transcendentna funkcija je v raziskovanje vključeval načela s področja psihičnih empiričnih dejstev, kar predstavlja izhodišče njegovega raziskovanja problematike tako imenovane »aktivne imaginacije«, ki je izrednega pomena za posameznikov psihološki razvoj in njegovo psihološko dozorevanje. Ta zvezek torej ponuja podroben prikaz razvoja in teoretskega oblikovanja Jungovih na empiričen način pridobljenih konceptov s področja analitične psihologije.
Vojna in mir ali dežela svobodnih in dom pogumnih / uredil Igor Ž. Žagar ; [ilustracije Matej Stupica]
Julija 2024 je več kot 120 podpisnikov na slovensko vlado naslovilo “Poziv proti vojnemu hujskaštvu in financiranju nove vojne”. “Poziv” je vzbudil izredno zanimanje in odziv, ki mu je do konca leta 2024 sledila kopica kritičnih in analitičnih člankov, predvsem o rusko-ukrajinski vojni (ki je osrednja tema “Poziva”) pa tudi o genocidu v Gazi. Članki so bili večinoma objavljeni v Sobotni prilogi Dela, nekaj jih je tudi iz drugih medijev. Ker gre za izjemno in redko mobilizacijo kritične družboslovne misli in aktivizma – še posebej glede na stanje sveta dobrega pol leta po “Pozivu”, se nam je zdelo škoda, da bi vsa ta besedila le nabirala prah v časopisnih arhivih. Zato smo jih združili v enotni monografski publikaciji, ki prav zato, ker besedila niso časovno in prostorska fragmentirana, ampak prehajajo eno v drugega, predstavljajo zanimiv zgodovinski dokument o vzponu avtoritarnosti, militarizacije, celo fašizacije sodobnega sveta.
Harari, Yuval Noah: Neksus: kratka zgodovina informacijskih mrež od kamene dobe do umetne inteligence
Knjiga, ki predstavi zgodovino informacij od kamene dobe do danes, je nujno branje za vse, ki želijo razumeti, kako informacije oblikujejo sodobnost in kako se bomo morali prilagoditi, da bi preživeli in napredovali v dobi umetne inteligence.
Yuval Noah Harari preučuje, kako so informacijska omrežja oblikovala človeške družbe in kako nas danes postavljajo pred nove izzive. Avtor analizira razvoj informacijskih mrež skozi zgodovino, od prvih pisnih sistemov v Mezopotamiji do sodobnih digitalnih omrežij. Poudarja, kako so zgodbe, miti in ideologije omogočili množično sodelovanje in organizacijo, ne glede na resničnost, hkrati pa opozarja, da lahko ta preplet informacij vodi v manipulacijo, polarizacijo in avtoritarizem.
Avtor posebej raziskuje vzpon umetne inteligence (AI) kot novega neorganskega omrežja, ki deluje avtonomno in sprejema odločitve brez človeškega posredovanja. Opozarja na nevarnosti, kot so algoritmična pristranskost, izguba nadzora nad odločitvami in nastanek digitalnih imperijev, ki presegajo celo moč držav.
Razumljivo in prijazno besedilo prinaša presek preteklosti in sedanjosti ter nas spodbuja k razmisleku o prihodnosti, v kateri bomo morali tehnološki napredek uskladiti z etičnimi in demokratičnimi vrednotami.
Hickel, Jason: Manj je več: od neomejene rasti k ravnovesju: kako lahko rešimo svet
Že dolgo je znano, kaj bi bilo treba storiti, če želimo kot človeštvo obstati. Pa smo zmožni drastično zmanjšati škodljive vplive na okolje?
Izjemna knjiga opisuje glavno hibo kapitalističnega ekonomskega in družbenega sistema: njegov temeljni pogoj, da se mora nenehno širiti in rasti (ker mora ves čas ustvarjati profit), sicer propade. Vendar ima ta eksponentna rast dolgoročne posledice, kot so grozljiva neenakost, nepravična razporeditev virov in bogastva, še večje bogatenje elit in politična nestabilnost, predvsem pa brezobzirno uničevanje okolja in pustošenje narave zaradi vse intenzivnejšega pridobivanja surovin, velike potrošnje in ustvarjanja odpadkov.
Človeštvo mora zmanjšati škodljive vplive na okolje, da si bo narava opomogla, skrčiti obseg proizvodnje in potrošnje, ki ne prinašata nobene koristi revni večini sveta, temveč sta z edinim motivom profita za najbogatejše le še sama sebi namen, ter za klimatske spremembe usodna fosilna goriva nadomestiti z okolju prijaznimi in vzdržnimi viri energije.
Reich, Wilhelm: Množična psihologija fašizma
Prva in kultna kritika fašizma, delo Wilhelma Reicha Množična psihologija fašizma (1933), je bila kmalu po izidu v Nemčiji prepovedana in zažgana. Reicha so kot »shizofrenika« zavrnili njegovi kolegi psihoanalitiki, strastno so ga prepovedovali kominternovci, že kmalu po 2. svetovni vojni pa so ga »znanstveno«, medijsko, sodno in policijsko preganjali angloameriški kapitalisti/fašisti, ki nadaljevali z zažiganjem njegovih knjig in dognanj, njega pa zaprli in ga v zaporu – kot je Wilhelm napovedal v pismu svoji ženi – umorili. Še danes množični javni viri, kot denimo Wikipedija, o Reichu in njegovem delu poročajo nenavadno pristransko in zavajajoče.
Zastavlja se nam nujno vprašanje: Zakaj je Reichova misel tako nevarna avtoritarnim oblastem?
Žakelj, Viktor: Urejanje prihodnosti: družbena odgovornost in tržno-planska (plansko-tržna) ekonomija
V knjigi Urejanje prihodnosti Viktor Žakelj skozi niz analitičnih in refleksivnih esejev obravnava ključna vprašanja našega časa: kako premostiti razkorak med tržno logiko in potrebo po kolektivnem, planskem urejanju sveta, kako osmisliti svobodo v razmerju do odgovornosti in kako razumeti vlogo posameznika v dobi sistemskih kriz. Ukvarja se z ideološkimi temelji sodobnega kapitalizma, zlasti z neoliberalizmom, ki po njegovem razkraja socialne vezi, spodjeda solidarnost in spodbuja pasivno potrošnjo. Eseji tematizirajo tudi pravico veta, družbeno moč znanja, mitologijo političnega realizma, problem meje rasti in vlogo etike v ekonomiji. Avtor opozarja na izčrpavanje narave, ljudi in smisla v sodobni družbi ter poziva k ekosocialnemu preobratu, ki temelji na pravičnosti, skupnem dobrem in spoštovanju medgeneracijskih zavez. Gre za tehtno, hkrati pa dostopno besedilo, ki spodbuja k premisleku in aktivnemu državljanstvu.
Bajd, Barbara: Reke: vodne poti narave
Reka je živa zgodba. Začne se kot droben izvir, nato teče, se razliva, nosi in odlaga, oblikuje pokrajino ter ustvarja svetove ob svojih bregovih. Ob njej se prepletajo življenjski prostori rastlin, živali in ljudi, naravne sile in človekovi posegi.
Reke so eden najpomembnejših naravnih ekosistemov. Od izvira do izliva oblikujejo pokrajino, povezujejo različne življenjske prostore in ustvarjajo pogoje za izjemno pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Knjiga podrobno predstavi procese, ki oblikujejo rečne sisteme – od erozije, transporta in odlaganja sedimentov do vpliva poplav na življenje ob rekah.
Poudarjena je vloga rek kot dinamičnih ekosistemov, kjer se prepletajo vzdolžna, bočna, navpična in časovna povezanost voda. Obravnavana so tudi razmerja med rekami in človekom – od regulacij in odstranjevanja sedimentov do vplivov urbanizacije, onesnaževanja in vnosa tujerodnih vrst.
Poseben del je posvečen slovenskim rekam, vključno z območji Natura 2000, kot so Mura, Drava, Soča, Sava, Kolpa in druge. Opisani so bogato obrečno rastlinstvo ter živalske vrste, značilne za rečne ekosisteme – od redkih rib, kot je sulec (Hucho hucho), do značilnih žuželk, vodnih ptic in dvoživk.
Knjiga združuje naravoslovna spoznanja, strokovne podatke in primere iz slovenskega prostora ter ponuja celovit vpogled v pomen rek, njihovo povezanost in ranljivost.
Naj vas zgodba rek popelje na potovanje, kjer voda ni le tok, temveč srce narave.
Hutchinson, Alex: Vzdržljivost: psiha, telo in nenavadno raztegljive meje zmogljivosti
Alex Hutchinson, raziskovalni novinar in dolgoletni vzdržljivostni športnik in tekač, avtor mnogih odmevnih, znanstveno podkrepljenih člankov, objavljenih v najuglednejših svetovnih medijih, je s svojo knjigo Vzdržljivost: psiha, telo in nenavadno raztegljive meje zmogljivosti, objavil odmevno delo, ki od svojega izida še ni dobilo boljše naslednice. V njej se je z znanstveno natančnostjo in eruditsko vedoželjnostjo posvetil enemu ključnih vprašanj človekove eksistence: kaj zmoreta človeško telo in njegov um, kako se obnašata v skrajnih razmerah, kaj so tiste meje, ki jih še zmoreta prenesti, na kateri točki pa človek odpove, bodisi z izgubo zavesti ali pa tudi s smrtjo.
Poljanec, Andraž: Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke: [izbirni vodnik]
V vodniku je zbranih 45 tur. Osemindvajset tur po Kamniško-Savinjskih Alpah je opisal Andraž Poljanec, sedemnajst po Karavankah pa Vladimir Habjan.
Kamniško-Savinjske Alpe se raztezajo od Žirovnice na Gorenjskem vzdolž Peči, Dobrče, Kriške gore in Storžiča čez skupino Krvavca in osrednji del s prvakom Grintovcem, 2558 m, do vzhodnih odrastkov z Raduho, Smrekovcem in Goltmi na severu ter z Menino in Dobroveljsko planoto na jugu. Zlasti osrednji del gorovja predstavlja čudovito veduto na severu Ljubljanske kotline. Ni ravno pogosto, da se glavna mesta držav ponašajo z razgledom na gore, ki dajejo s svojo podobo pomemben pečat našemu vsakdanjiku, hkrati pa nas neustavljivo privlačijo. Predvsem osrednji del Kamniško-Savinjskih Alp lahko kot mačka okrog vrele kaše obvozimo po dolinah, ki so v različnih smereh vrezane v gorstvo, ob tem pa kujemo načrte za hribovske podvige. Poleti je vzpostavljen celo javni krožni prevoz, ki nas iz Kamnika zjutraj zapelje po dolinah Črna, Podvolovljek, Zgornja Savinjska dolina, nadaljuje čez Pavličevo sedlo in Jezerski vrh na Jezersko in se po dolini Kokre vrne na južno stran, popoldne pa vozi v obratni smeri. Takšen vpogled v gorstvo nam razkrije, da so poleg nebotičnih gora na voljo tudi pohlevnejši vrhovi za manj izurjene planince, vešči gorniki pa se lahko preizkusijo na zahtevnih zavarovanih poteh, ki so speljane na nekatere višje vrhove. Vsekakor je izbira planinskih poti zelo pisana in vsakdo lahko najde nekaj zase.
Karavanke, katere si delimo z Avstrijci, so naše najdaljše gorovje. Vzdolž severne državne meje se v dolžini 110 kilometrov od Trbiža na zahodu čez najvišji vrh Stol vlečejo vse do Slovenj Gradca. Če prištejemo še nekaj Štajerskih osamelcev (Konjška gora, Boč, Donačka gora), pa so Karavanke še precej daljše. Karavanke imajo s slovenske strani povsem drugačen, precej prijaznejši značaj, kot z Avstrijske. Severna, avstrijska strani pogorja se ponašajo z navpičnim skalnim zidovjem, medtem ko so južna, slovenska pobočja, praviloma položnejša in porasla s sočnimi travami in pisanim gorskim cvetjem.
Svetina, Peter: Veščina pisanja
»Tisto, čemur rečemo pisanje, je mnogokrat samo zaključno dejanje pisanja, zapisovanje,« nam pojasni Peter Svetina v svoji avtopoetični knjigi Veščina pisanja. Ta ponuja iskren, duhovit, slikovit in pronicljiv vpogled v delo pisatelja, obogaten s številnimi primeri iz domače in svetovne književnosti.
Knjiga je nepogrešljiva za vse, ki iščejo svežo alternativo dolgočasnim strokovnim razlagam zgradbe leposlovnih besedil, za vse, ki se veščine pisanja učijo, in za vse, ki imajo radi vrhunsko pisano besedo s prepoznavnim osebnim pečatom.
Ash, Timothy Garton: Domovina Evropa: osebna zgodovina
Pronicljivo pisanje, v katerem avtor učinkovito utemeljuje, zakaj je evropska ideja danes še kako smiselna in potrebna, hkrati pa ima do Evrope oseben in čustven odnos.
Timothy Garton Ash je študiral novejšo zgodovino in vse življene živi in diha z Evropo, ki jo je prepotoval po dolgem in počez. Od blizu je spremljal najpomembnejše dogodke zadnjega pol stoletja, med njimi stavko poljske Solidarnosti, demokratske težnje v nekdanjih komunističnih državah, padec Berlinskega zidu, razpad držav in nastanek novih, tudi vojno v nekdanji Jugoslaviji in ruski napad na Ukrajino.
Avtor med svoje znance in prijatelje prišteva najvplivnejše intelektualce in politike iz mnogih držav, vendar razpravlja tudi z navadnimi Evropejci. Domovina Evropa med bralce prihaja v občutljivem trenutku, ko na obrobju Evrope spet bobni vojna, močne pa so tudi sile, ki jo razjedajo od znotraj. Avtor z bogatim znanjem zgodovinarja, spretnim jezikom kolumnista in osebno širino vznemirljivo pripoveduje o Evropi, ki jo razume in ima resnično rad.
Zajc, Marko: Samomor med simptomom in metaforo
Fenomen samomora v 20. stoletju presega okvire medicinske in psihiatrične razlage ter se vse bolj uveljavlja kot zgodovinski in kulturni simptom. Skozi raznolike diskurze – religiozne, pravne, statistične, moralne in ideološke – je samomor oblikoval pomemben del kolektivne zavesti, pri čemer njegova interpretacija odseva družbene napetosti, prelomne trenutke in transformacije posameznih zgodovinskih obdobij. V slovenskem prostoru 20. stoletja samomor presega okvir osebne tragedije: postane sredstvo politične instrumentalizacije, kulturne introspekcije in kolektivnega razmisleka o smislu, identiteti in pripadnosti.
Istenič, Radko: Mala enciklopedija jedrske energije
Rugelj, Renate: Zgodba o reviji Bukla: prvih 20 let: 2005-2025
Viri opisov: beletrina.si, emka.si, galarna.si, goga.si, hartpublishing.si, miszalozba.com, pei.si, sanje.si, zalozba-chiara.si, zalozba-pivec.si