JANUAR-FEBRUAR 2026
KNJIŽNIČARKI PRIPOROČATA
Minato, Kanae: Izpovedi
Njena učenca sta umorila njeno hčer. Zdaj se bo maščevala. Potem ko zaradi tragičnega razkritja prekliče zaroko, Yuko Moriguchi živi le še za svojega edinega otroka, štiriletno Manami. Po nesreči v šoli, kjer uči, Yuko obupa in da odpoved. Še prej pa učencem odčita zadnjo lekcijo. Pove jim zgodbo, ki obrne na glavo vse, kar so mislili, da vedo o dveh sošolcih, in sproži fanatično kovanje maščevanja.
Pripoved z izmenjujočimi se glasovi in s preobratom, ki ga nikoli ne bi pričakovali, raziskuje meje kazni, obupa in tragične ljubezni, vse pa kulminira v srhljivem soočenju med učiteljico in učencem, ki ogrozi vse, ki so v šoli. Na učilnico nikoli več ne boste gledali z enakimi očmi.
Ponthus, Joseph: Za tekočim trakom: zapiski iz tovarne
Bretanja, Francija. V tovarnah za predelavo rib in klavnicah tekoči trakovi tečejo vso noč, ves čas. Za enim takšnih stoji tudi Ponthusov pripovedovalec, prekarni delavec, ki med luščenjem kozic in odpravljanjem govejih trupov z neskončno natančnostjo beleži naravo dela v tovarni: hrup, utrujenost, sanje, ki jih krade ponavljajoča se narava izčrpavajočih ritualov in fizičnega trpljenja. Avtor proizvodne linije pretvarja v linije besedila, kamor ujame vsakdanje, lepo in nenavadno, z eleganco in humorjem kontrastira kri in znoj tovarn ter izpiše bridek duh časa.
KNJIGA MESECA
Šteger, Aleš: Včasih je januar sredi poletja
Avtor v svojem križancu med potopisom, romanom in esejem bralcu približa Peru. Postreže mu z mnogimi razmišljanji o sebi in svojem pogledu na svet, prav tako pa ga ne opehari za informacije s potovanja. Zelo veliko izve o sami deželi ter o njeni zgodovini, prebivalcih in naravi, pa tudi čisto osebne anekdote, ki jih doživijo vsi popotniki. Iz vseh teh skic je ustvaril kolaž, stkal ga je kot dragoceno tkanino izpod rok starodavnih Inkov, če se nekoliko vzneseno izrazim. V opis popotniških doživetij vpleta epizode iz preteklega osebnega življenja, na primer občutek klavstrofobije, ko je bil ujet v dvigalu, primerja s tistim iz muzeja, ko ga je v gneči prav tako zgrabila tesnoba. Zvok zvočnika z avtobusne postaje v Limi ga spomni na podobne glasove, ki jih je kot otrok slišal na avtobusni postaji na Ptuju in so izgovarjali imena njemu tedaj še daljnih in eksotičnih krajev, kot so Ormož, Ljutomer, Kidričevo, Maribor, Varaždin, Lenart. Roman se začne precej dramatično, z opisom prvega potovanja v neznano, ki smo ga vsi doživeli, to je rojstva. Aleš Šteger si neprestano zastavlja vprašanje, kaj nas sili v nadaljnja potovanja v življenju. Na svet okoli in znotraj sebe se ozira s senzibilnostjo, s katero bralca očara in se ga čustveno dotakne.
Vir: dobreknjige.si
NOVOSTI
LEPOSLOVJE
Hieng, Andrej: Obnebje metuljev
Roman Obnebje metuljev je presenetljivo delo. Bralec vstopi v monumentalno fresko 18. stoletja, v čas propadanja španskih kolonov v južnoameriški Venezueli, kjer sledi popotovanju samopašnega in prevarantskega španskega odposlanca, Don Alonsa, uradnika pri Kraljevem uradu za grbe in naslove. Z njim se iz Caracasa, kjer se roman začne, odpravi po povsem neznanih, a izjemno prepričljivo popisanih pokrajinah in mestih, kjer nas pisatelj zaplete v labirinte srečanj z Alonsovimi nenavadnimi sopotniki, naključneži in, seveda, z ženskami. Intrige don Alonsa pripeljejo nazaj v rodno Španijo in se končajo na Krasu, v zaledju še enega pomembnega pristanišča tistega časa, Trsta. Po zaslugi avtorjevega razkošnega in inovativnega pisanja, zlasti pa zaradi njegovega izjemnega jezikovnega razpona, imamo večkrat občutek, da beremo delo kakšnega latinskoameriškega pisatelja, saj nas ves čas zapeljuje z izjemnimi podobami, ki med roji metuljev zadišijo po magičnem realizmu.
Karlin, Alma M.: Maksimilijan Celjski
Prošnja k svetemu Maksimilijanu se iz mesta ob Savinji, reki Adsalute, že stoletja dviga pod nebo. Železna krona velikega rimskega sina ni tiščala, a ga je okronala za večnost. Alma Maksimilijana Karlin je vsako leto 12. oktobra navsezgodaj zjutraj šla v cerkev. Ker kdor ima god, ima godovnika. In kdor ima godovnika, ima stik z nebesi. Neutrudna raziskovalka človeške duše je napisala izjemen zgodovinsko-duhovni roman, ki je po 87 letih prvič objavljen. Z njim skozi boj dobrega in zlega postavlja večen spomenik svojemu rodnemu mestu Celje.
Na temelju svetniške legende avtorica v ospredje postavlja duhovni boj med prokuratorjem Evlazijem, ki zaradi politične oportunosti preganja zgodnje kristjane, in Maksimilijanom, rimskim mladeničem in krščanskim škofom, ki svoja prepričanja plača z glavo. Bolečina človeške žrtve nas zadane skozi nežno, poduhovljeno ljubezensko zgodbo mučenca in prokuratorjeve hčere Kornelije.
Roman z izvirnim naslovom Ein Statthalter Norikums je nastal leta 1938 in vse do danes ostal neobjavljen. Obsežni rokopis na 355 straneh hranijo v Rokopisnem oddelku NUK v zapuščini Alme M. Karlin. Kot je poudarila sama, ne gre za zgodovinarsko delo: »Tega dela nisem napisala, da bi iz njega nastala kronika, temveč da bi zabeležila medsebojno odzvanjanje različnih miselnih smeri, ki so značilne za večino prehodnih časov, predvsem pa, da bi pokazala duševno- duhovne tokove tistih daljnih dni, zato sem izbrala poznejši datum od dveh, ki sijeta iz bogastva legend, torej leto 303 kot leto Maksimilijanove smrti, kar se mi je zdelo še toliko bolj upravičeno, ker sta oba zgodovinska datuma vprašljiva. Iz istega razloga sem Evlazija enkrat imenovala prokurator, spet drugič upravitelj province. Zato ponavljam: Čeprav je bila Claudia Celeja po izkopaninah in zapisih videti tako, kot sem jo tukaj opisala, moja knjiga ni kronika trdnih dejstev, temveč ima svoje težišče na duhovnem boju obeh glavnih likov. Prav tako sem sama, ki sem opisala neštete stvari širnega sveta, želela v tem delu postaviti spomenik svojemu rodnemu mestu.«
Petaros, Mojca: Nočem več biti nevidna
Zbirka dvajsetih kratkih zgodb z naslovom Nočem več biti nevidna je literarni prvenec Mojce Petaros. Zbirka zajema široko paleto tem in likov iz sodobnega življenja.
V kratkih zgodbah Mojce Petaros prebivajo različni junaki iz različnih okolij. V središču avtoričinega zanimanja je sodobni človek, predvsem mladi ljudje, ki radi potujejo, vzpostavljajo stike med kulturami in jih drugačnost ne plaši. S posebno mehkobo in dostojanstvom avtorica slika tudi starejše ljudi in jim s tem priznava dragoceno vlogo v družbi. Pozornost namenja tudi živalim (merjascu) in naravnim pojavom (burji), ki so osrednji motiv nekaterih zgodb. Za marsikatero zgodbo je scenografija Trst, pa tudi kraška pokrajina in morska širjava, jug Španije ter skrivnostni londonski park.
Ob realističnih zgodbah, v katerih avtorica črpa iz svojega življenja, so v zbirki tudi take s fantazijskimi in pravljičnimi prvinami. Avtorica je v tem spretna, da bralca mimogrede pripelje v neko drugo razsežnost, kjer so meje med domišljijo in realnim svetom zabrisane. Zbirko odlikuje tekoč in sočen slog, ki ga avtorica tu pa tam razgiba s kakšno primorsko narečno posebnostjo, hudomušnimi domislicami ali prvinami kriminalke. Zelo rada tudi menjuje perspektivo, kar v bralcu povzroči čudenje. Čar kratkih zgodb v zbirki Nočem več biti nevidna je tudi v njihovi svetlobi, saj avtorica s svojim peresom aktivno spremlja življenje in se vanj vključuje s prizadevanjem in s sočutjem do bližnjega.
Adébáyò, Ayòbámi: Ostani z mano
Ilesa, Nigerija. Odkar sta se Yejide in Akin med študijem spoznala in zaljubila, se strinjata, da poligamija ni zanju. Toda štiri leta po poroki – po posvetovanju z zdravniki in zdravilci za plodnost ter preizkušanju vseh mogočih čudežnih napojev in zdravil – Yejide še vedno ni noseča.
Sama je prepričana, da ima še čas, vendar le do dneva, ko se na pragu njenega doma pojavijo sorodniki z mlado žensko, ki ji jo predstavijo kot Akinovo drugo ženo. Togotna, šokirana in goreča od ljubosumja Yejide ve, da lahko svoj zakon reši samo tako, da zanosi. To ji naposled tudi uspe, vendar za precej višjo ceno, kot si je kdaj predstavljala.
Ageev, M.: Roman s kokainom
Leta 1934 je v Pariz na uredništvo ruske emigrantske revije iz Carigrada po pošti prispel rokopis, ki je bil podpisan s psevdonimom M. Agejev. To samo na sebi ne bi bilo nič posebnega, če po priznanju vodilnih kritikov in literatov ne bi šlo za izvrsten roman, ki ga je ‒ glede na njegove literarne vrline ‒ lahko napisal samo zrel pisatelj z veliko kilometrine, predvsem pa izjemnim talentom.
Roman s kokainom so na podlagi stilističnih analiz, tematike in biografskega ozadja, ki preseva skoz tekst, desetletja pripisovali Nabokovu, dokler se ni v devetdesetih letih, potem ko je bil že preveden v več deset jezikov, na podlagi arhivskega gradiva izkazalo, da ga je napisal neki Mark Lazarjevič Levi (1898‒1973), človek z zapleteno in nič manj skrivnostno usodo, ki pa, kot je mogoče soditi, ni napisal nič drugega.
Roman je prvoosebna, nekoliko dostojevskijanska pripoved ne preveč simpatičnega mladeniča dekadenta, ki se v času malo pred revolucijo in po njej opaja nad svojo pregrešnostjo in hkrati trpi zaradi občutka krivde. Zaradi praznine v sebi postane odvisen od kokaina in propade. Pri malce nenavadnem naslovu gre najbrž za preigravanje izraza roman à clef, roman s ključem.
Aira, César: Lipa
V kratkem romanu Lipa nam avtor César Aira skozi oči prvoosebnega pripovedovalca in hkrati glavnega lika, ki se zazira nazaj v leta otroštva in odraščanja, predstavi pomembno obdobje v argentinski zgodovini – petdeseta leta prejšnjega stoletja.
V tem obdobju je bil še na oblasti znameniti predsednik Juan Domingo Perón, njegovemu padcu pa je sledil preobrat, ki je zaznamoval družbo z močnim antiperonizmom. Pripovedovalec vzporedno z zgodovinskimi dogodki niza pripetljaje, prizore in slike iz svoje lastne doživete družinske in družbene zgodovine ter jih spretno postavlja v soodvisnost z njimi.
Svoje zgodbe ne povzema v kronološkem zaporedju, temveč na videz naključno, kot bi vanjo posegal svojevoljni spomin. Bralcu se pred očmi zvrstijo številne podrobnosti, ki mu omogočijo globlji pogled na tedanjo Argentino, zlasti zato, ker glavni lik izhaja iz enega nižjih družbenih slojev in pripoveduje o življenju navadnih ljudi, o delavcih, ki jim je bil peronizem naklonjen, dokler oblast s strmoglavljenjem Peróna ni odredila drugače.
Odraščanje glavnega junaka v Lipi zaznamuje očetova enigmatična figura, za katero se zdi, da jo doumeva, izhajajoč z gledišča drugih likov, predvsem materinega. Edina res pristna vez z očetom je aroma lipovega cvetja, ki nepretrgano veje iz njegovega najzgodnejšega otroštva v odraslo dobo, od koder nam pripovedovalec slika »narobno življenje«. Liki in dogodki so predstavljeni v značilnem airovskem slogu: tudi v tem kratkem romanu, tako kot v vseh romanih tega nadvse izvirnega pripovednika, ni ničesar, kar bi bilo enoznačno, in nihče ni upodobljen brez nenavadnih, nepričakovanih, presenetljivih posebnosti.
Akerman, Chantal: Moja mama se smeje
Knjiga Moja mama se smeje je bila napisana leta 2013. Avtorica Chantal Akerman v slovnično povsem preprostih stavkih riše avtoportret ob svoji obnemogli mami, ob razhodu z nasilno partnerko in ob maminem (ne)sprejemanju istospolne usmerjenosti.
Ob skrbi za mamo prvoosebna pripovedovalka svoja istospolna razmerja »preseli« v misli, saj o njih z mamo ne more razpravljati. Po eni strani tako besedilo opisuje težko izkušnjo globokega in hkrati nemogočega slovesa in maminih frustracij ob telesni nezmožnosti, po drugi strani pa prinaša inventuro umetničinega zasebnega in partnerskega življenja.
Knjiga kakor v kontemplacijo ponuja tudi fotografije iz avtoričinih filmskih del, pri čemer neusmiljeno popisuje boleče detajle minulih razmerij in trenutnega vsakdanjika z bolno mamo. Besedilo se bere kot avtobiografsko, obenem pa Akerman s strogo disciplino pisanja ustvari refleksijo bližnjih odnosov, s katero se zlahka poistovetimo.
Apolloni, Ag: Iskra upanja, iskra vžigalice : dokumentarni roman
Iskra upanja, iskra vžigalice je dokumentarni roman o resnični tragediji dveh mater po vojni v Kosovu leta 1999. Prva je izgubila vso svojo družino in že več kot dvajset let vsak dan pogrne mizo zanje; druga se je zažgala, ko so ji vrnili posmrtne ostanke dveh sinov.
Roman je mozaik zla, ki ga prinese vojna, in bolečih posledic, ki vojni sledijo v času miru. Medtem ko pripoveduje presunljivo žalostno zgodbo sodobne vojne, v njem odmevajo verzi in sporočila starogrških tragedij, katerih moč se je skozi stoletja le še okrepila.
Roman, v katerem se dokumentarnost zlije z izjemnim slogom, da v njem ugledate tako bedo človeške zverinskosti kot meje človekove vzdržljivosti in neizmernost materinske ljubezni.
Balle, Solvej: O prostornini časa 3
Če tenko poslušaš, se lahko reši vsaka morebitna težava. Če res poslušaš. Največja življenjska vprašanja. Vse skupaj. In če tega ne najdeš v človeških pogovorih, lahko poskušaš s ptičjim petjem. Ali z zvokom vetra. Do nečesa se boš že dokopal.
Serija drobnih knjižic O prostornini časa je ena največjih literarnih senzacij na Danskem v zadnjih letih. Čeprav avtorica knjige izdaja v samozaložbi, brez znatne medijske podpore, se je navdušenje med bralci kmalu po izidu začelo širiti od ust do ust, že prva knjiga pa je osvojila tudi prestižno nagrado nordijskega sveta za književnost.
Poetično, filozofsko in hkrati napeto pripoved o Tari Selter, ki nekega 18. novembra obtiči v času in je prisiljena podoživljati isti dan znova in znova, medtem ko se njen mož in vsi drugi ljudje vsako jutro zbudijo v nov 18. november, so kritiki razglasili za nadčasovno mojstrovino spekulativne fikcije.
Solvej Balle nam s svojo junakinjo, ujeto v časovni zanki, pokaže, kako v resnici vsak od nas biva v svojem mehurčku, in nas uči gledati na svet z novimi očmi.
Bouharaoua, Luiza: Ali smo bili to mi
Generacijska knjiga in rahločutna oda prijateljstvu. Mlade junake, pogosto ujete in izgubljene med vsakdanjikom in sanjami, povezuje in žene želja po ljubezni, ki se jim, čeprav je tik za vogalom, nenehno izmika.
Hrvaška južna obala in usode ljudi, ki se v enajstih kratkih zgodbah tkejo, intenzivno prepletajo in nepovratno oddaljujejo. Luiza Bouharaoua piše o mladih odraslih, ki se podajajo na pot samoodkrivanja sredi negotovih družbenih razmer. V iskanju intenzivnega in stabilnega odnosa, ne nazadnje ultimativne ljubezni, se soočajo z ljubezenskimi aferami, homofobijo, virtualno zaljubljenostjo, z reševanjem prijateljstva po razpadu zveze, z negotovostjo identitete in s ključnimi eksistencialnimi odločitvami; z neuspehom, zavrnitvijo in izgubo, zamero in strahom.
Evaristo, Conceição: Ponciá Vicêncio
Mistična zgodba o družini, sanjah in upanju najbolj nadarjene kronistke afrobrazilskega življenjskega pisanja danes.
Gre za zgodbo o potovanju mlade Afro-brazilke iz dežele njenih zasužnjenih prednikov v praznino urbanega življenja. Vendar pa preteklosti ni mogoče tako zlahka pustiti za sabo, saj je Poncia dedinja skrivnostnega psihičnega daru svojega dedka. Ali ima ta dar moč vrniti Poncio iz čustvenega vakuuma in popolne samote, ki jo je prevzela v mestu? Ali elementarne sile zemlje, zraka, ognja in vode kaj pomenijo v pusti mestni pokrajini?
Faye, Gaël: Palisandrovec
Drugi roman Gaëla Faya, avtorja nagrajene Male dežele, skozi usodo štirih generacij naslika pretresljivo ruandsko zgodovino.
Monotonijo Milanovega pariškega vsakdana nekega dne pretrga nepričakovan prihod malega Clauda, »bratranca« iz Ruande. A ravno, ko se Milan privadi njegove družbe, deček ponovno izgine, starši pa ob sinovih vprašanjih molčijo. Mamina rodna Ruanda ostaja skrivnosten kraj, ki se občasno pojavlja le v televizijskih poročilih o vojnih grozotah, dokler se Milan kot mladenič ne odpravi obiskat svoje oddaljene družine. Tam odkrije svet, poln zamolčane preteklosti, pa tudi hrepenenja po odrešitvi. V deželi, ki si po genocidu skuša zaceliti rane, med ljudmi, ki si prizadevajo za dialog, odpuščanje in spravo, najde Milan svojo prihodnost.
Aktualna zgodba o boju proti pozabi, ki je osvojila prestižno Renaudotovo nagrado in Goncourtovo nagrado Slovenije, nas opominja, da moramo še naprej govoriti o tem, kar se je zgodilo, in to zgodbo posredovati novim generacijam, dokler se kaj takega ne bo nikoli več nikjer ponovilo.
Gustafsson, Daniel: Fine de Claire
Fine de Claire je roman o sedimentih, o usedlinah človekovega življenja, prav tako težkih in neprepustnih, kot sta lahko pokrajina ali zgodovina.
Ko geologinja Helena sede v avto in se iz Stockholma odpelje proti jugu države in naprej na celino, mora za seboj pustiti veliko stvari. Pred njo je en sam cilj: gojišča ostrig na francoski atlantski obali, kjer se bosta na koncu njena preteklost in sedanjost združili v odločilnem dejanju.
Potovanje čez neopazno drseče tektonske plošče je zgodba, pod katero se izpisuje še ena iz 19. stoletja, kolonialna zgodba o nasilju, zlorabi in rasizmu, ki v sedanjosti zadoni vsakič, ko se na naših krožnikih znajdejo vse cenejše ostrige. Je pa tudi zgodba o današnjem preseljevanju in priseljevanju, tako ostrig kot ljudi.
Švedski kritiki menijo, da je roman Srce teme današnjega časa, kritika civilizacije in industrijskega izkoriščanja narave.
Slimani, Leïla: Dežela drugih. Del 3, S seboj bom odnesla ogenj
Zaključek osupljive trilogije nas odpelje v sodobni Maroko, kjer po koncu despotske vladavine Hasana II. vrejo nasprotujoče si ideologije.
Maroko se sredi 20. stoletja vztrajno razvija in cveti. Ajša in Mehdi uspešno gradita svojo prihodnost, in ko se jima rodita Mia in Ines, je družinska sreča popolna. A življenje v maroški državi postaja za tretjo generacijo družine Belhadž vse bolj utesnjujoče, sestri se v rodni deželi ne počutita več doma in nazadnje se po maminih stopinjah odpravita v Francijo. Kot Mathilde, Ajša in Selma pred njima morata najti svojo pot v svobodo, svoje mesto v svetu, svojo domovino.
Francoska pisateljica maroških korenin Leïla Slimani nas v zaključku osupljive zgodovinske trilogije popelje v sodobni Maroko, v katerem po koncu despotske vladavine Hasana II. vrejo nasprotujoče si ideologije. V deželi, kjer se želje po vsesplošnem preporodu tepejo z islamističnim ekstremizmom, se mlade generacije ozirajo v svet. Je mogoče ljubiti deželo, ki ti ljubezni ne vrača?
Špacapan, Anton: Volkuljin sin
Politična pravljica Volkuljin sin je med redkimi deli, ki sta ga napisala dva avtorja različnih držav in jezikov. Roman je nastal v sodelovanju med večkratno nagrajenim pesnikom in urednikom Francescom Tomado iz Gorice ter ilustratorjem in scenografom Antonom Špacapanom Vončino iz Nove Gorice. Roman je bil v Italiji razprodan.
Zgodba iz obmejnih krajev severne Primorske spretno pregiba meje med resničnostjo in fikcijo, med legendo in spominom, v razbiranju razlik med vsiljeno in pravo identiteto. Volkuljin sin odrašča v surovem okolju tridesetih let prejšnjega stoletja, ko se je po teh krajih fašizem že dodobra razpasel. Naslov se navezuje na volkuljine sinove, fašistično organizacijo, ki je novačila otroke med šestim in osmim letom starosti, lahko pa ga razumemo tudi dobesedno, saj mali Srečko morda ni čisto tak kot drugi otroci …
Timm, Uwe: Opazovalec ptic
Čas je, da se spet vidiva. Po stečaju Christian Eschenbach živi umaknjeno življenje na nenaseljenem severnomorskem otoku Scharhörn – kot opazovalec ptic. Otok je dosegljiv ob oseki s konjsko vprego, vsak obisk tega naravnega rezervata mora biti posebej odobren in Eschenbachu družbo delajo zgolj spomini na preteklost.
Potem pa nekega dne v njegov vsakdanjik poseže glas, ki ga je nazadnje slišal pred šestimi leti: Čas je, da se spet vidiva. Nekdanja ljubimka dobi dovoljenje za obisk, kar Eschenbacha navda z mešanico veselja in strahu. Roman o spopadu med poželenjem in moralo, o skrivnostnih pravilih življenja ter umetnosti slovesa, ki bralca prevzame in zapelje v razmislek o vrednotah, za katere se zdi, da so v današnjem času nenehno na preizkušnji.
Totland, Anders: V prah se povrneš
Upokojeni duhovnik. Pridelovalec domačega žganja. Čebelar. In nenadoma – dedek. V enem samem dnevu Jacob Juul izve, da ima vnukinjo, izgubi ženo in dobi za vrat izterjevalce dolga svojega izgubljenega sina. Mirno staranje na odročnem župnišču se spremeni v nevarno igro, v kateri bo Jacob nenadoma prisiljen v prikrivanje, laganje in sprejemanje odločitev, s katerimi ne bi smel biti soočen nihče, kaj šele ostareli duhovnik.
V prah se povrneš je mračno duhovita in nežno neusmiljena zgodba o veri, krivdi ter neizprosnosti, ki je včasih potrebna za to, da zaščitimo nedolžne ljudi, ki jih imamo najraje.
Valjarević, Srđan: Dnevnik druge zime
Dnevnik druge zime je melanholičen dnevniški roman o okrevanju, tišini in ponovnem učenju življenja. Srđan Valjarević skozi oči osamljenega rekonvalescenta slika zimski Beograd in notranji svet človeka, ki se počasi vrača k sebi – s pomočjo sprehodov, poezije in drobnih, vsakdanjih radosti.
Zapisovalec Valjarevićevega melanholičnega dneviškega romana je osamljeni rekonvalescent, ki v skladu s svojim trenutnim zdravstvenim stanjem zelo asketsko in brez izbranih retoričnih sredstev opisuje svoj zimski vsakdan. Njegova ponovna postavitev na lastne noge ima številne odkrite in skrite konotacije, saj začne misliti, čutiti in živeti na zelo drugačen, nov način, daleč od tistega, ki ga je bil vajen.
Med svojimi previdnimi in počasnimi sprehodi po rodnem Beogradu opazi marsikaj, kar ostane begajočim očem skrito, v nasprotju s sodobno urbano prakso pa ga razveseljujejo majhne stvari, kot je pristanek ptiča pred njegovim stanovanjskim oknom ali droben napredek v dolžini redne zdravilne sprehajalne poti.
Poleg dnevniške kronike štirih mesecev je avtor v knjigo vključil še trideset pesmi, ki so nastale v zgodnejši fazi zapisovalčevega okrevanja in so nekakšna poetična analiza različnih odtenkov beline bolnišničnega okolja.
Doyle, Arthur Conan: Skrivnostne in srhljive zgodbe
Najskrivnostnejše, najsrhljivejše in najljubše zgodbe avtorja Sherlocka Holmesa!
Arthur Conan Doyle je slavnega detektiva ohranjal pri življenju zgolj zaradi njegove popularnosti, saj so mu bile v veliko večje veselje zgodbe, v katerih je lahko dal duška svoji domišljiji in vseživljenjski strasti – spiritualizmu! Med njimi se tako najdejo tudi grozljive in mračne, vse pa se gibljejo znotraj kraljestva nenavadnih bitij, prikazni, seans, genialnih zločinov, maščevanj in izjemnih preobratov. Te zgodbe so po krivici manj znane, saj so izjemne! Se pojavi tudi slavni detektiv? No, odgovor na to vprašanje vam lahko poda samo ta knjiga iz zbirke…KULT
Fitzek, Sebastian: Skriti spomini
Ne ve, kako mu je ime. Nima pojma, od kod prihaja. Ne spomni se, zakaj je v Berlinu in kako dolgo že živi na ulici. Brezdomci, s katerimi se klati naokoli, mu rečejo Noe: to ime ima vtetovirano na desni dlani.
Iskanje njegove identitete se sprevrže v moro, tako za Noeta kot za vse človeštvo. Je on bistveni element v zaroti, ki ogroža življenja vseh na svetu in je terjala že več deset tisoč žrtev?
Fitzek, Sebastian: Mesečnik
Leon Nader je v mladosti trpel za motnjami spanja. Kot mesečnik je med nočnimi pohodi postal celo nasilen, zato je bil deležen psihiatričnega zdravljenja. Prepričan je bil, da je ozdravel, dokler veliko let pozneje njegova žena v skrivnostnih okoliščinah ne izgine iz njunega stanovanja. Je njegova bolezen morda spet izbruhnila? Da bi izvedel, kaj počne v spanju, si na glavo pritrdi kamero – in ko si naslednje jutro ogleda posnetek, odkrije nekaj, kar presega meje njegove domišljije: njegov nočni jaz stopi skozi skrivnostna vrata in se spusti v temo …
Sebastian Fitzek je z Mesečnikom znova upravičil naziv mojstra psiholoških srhljivk. Med branjem se boste potopili globoko v Leonov svet in si grizli nohte ob vprašanju, kaj je res in kaj so le sanje.
McFadden, Freida: Najemnica
Nikjer ni tako lepo kot doma …
Blake Porter je na vrhuncu uspeha, dokler se mu življenje ne obrne na glavo. Kot bi odrezal, ga odpustijo z mesta podpredsednika marketinga, in ker ne zmore več odplačevati hipoteke za novo vrstno
hišo, ki si jo deli z zaročenko, se obupno trudi preživeti.
Tukaj nastopi Whitney. Lepo, očarljivo, preudarno dekle, ki išče sobo. Točno to je, kar Blake išče. Pa je res?
Nekaj se namreč ne zdi povsem prav. Sosedje se začno do Blaka vesti drugače. Njegov dom napolni vonj po gnilem in ne glede na to, kako močno čisti, ga ne more odpraviti. Sredi noči ga zbujajo nenavadni zvoki. In že kmalu se Blake boji, da nekdo pozna njegove najtemnejše skrivnosti …
Nevarnost preži nanj kar doma, in preden se bo Blake tega zavedel, bo že veliko prepozno. Past je že nastavljena.
McFadden, Freida: Izbranec
Tako kot vse druge samske Newyorčanke tudi Sydney Shaw nima sreče z moškimi. Videla je že vse mogoče: moške, ki lažejo na svojih spletnih profilih, moške, ki ji podtaknejo račun za večerjo, in, kar je najhuje, moške, ki kar naprej čvekajo o svojih mamah. Toda nazadnje le zadene glavni dobitek.
Njen novi fant je popoln. Očarljiv, postaven in zdravnik v bližnji bolnišnici. Zmešal ji je glavo.
Policiste nato zbega brutalni umor mlade ženske – zadnji v nizu umorov vzdolž obale. Glavni osumljenec? Skrivnostni moški, ki s svojimi žrtvami, preden jih umori, hodi na zmenke.
Sydney bi se morala počutiti varno. Ne nazadnje se videva z moškim svojih sanj. Toda nikakor se ne more otresti dvoma, da njen sanjski moški morda le ni tako popoln. Nekdo jo namreč zasleduje, in če se ne bo dokopala do resnice, bo prav ona naslednja žrtev …
Temačna zgodba o obsesiji in o tem, kaj vse smo pripravljeni storiti v imenu ljubezni. Uspešna pisateljica Freida McFadden dokazuje, da so zločini iz strasti pogosto tudi najbolj krvavi.
Ragnar Jónasson: Bela spokojnost
Drugi napeti del trilogije o Helgiju, ki vas bo znova ovil v temačno vzdušje islandskega noirja, polno starih skrivnosti in novih nevarnosti.
Najslavnejša islandska pisateljica kriminalk izgine. Stara je sedemdeset let, zadnje desetletje je živela odmaknjeno od javnosti in uživala v družbi starih prijateljev, zdaj pa je že več kot teden dni nihče ni videl. Je izginila ali je bila umorjena? Ali je treba namige iskati v njenih knjigah ali v skrivnostih njene preteklosti?
Kje je Elin S. Jonsdottir? Se ji je zgodilo nekaj podobnega kot Agathi Christie, ki je prav tako nepojasnjeno izginila? Se bo tako kot Agatha Christie tudi Elin vrnila sama – živa?
Helgija Reykdala, mladega inšpektorja, ki obožuje kriminalne romane iz zlatih časov žanra, prosijo, naj s čim manj hrupa razišče primer. Hkrati se namerava z novim dekletom preseliti v skupno stanovanje, kar pa ni všeč njegovemu nekdanjemu dekletu.
Sten, Viveca: Skrito v snegu
Idilične švedske gore so v prvi knjigi iz serije Umori v Åreju kulisa za grozljiv zločin.
Hanna Ahlander opozori na korupcijo na stockholmski policiji, zato si mora službo poiskati drugje. Ko še njen dolgoletni fant konča njuno zvezo, se Hanna začasno preseli v sestrino počitniško hišo na skrajnem severu Švedske. Toda v Åreju jo čaka vse prej kot mirno življenje. Čez noč namreč izgine 18-letna Amanda in pri temperaturi -20 stopinj šteje vsaka ura, ko je pogrešana. Hanna ponudi pomoč krajevni policiji pri iskanju, nato pa se skupaj z inšpektorjem Danielom Lindskogom loti preiskave. Njuna edina sled je rdeča ruta.
Tuomainen, Antti: Bobrova teorija
Bobrova teorija je zadnja, tretja knjiga trilogije, ki jo poleg omenjene sestavljata še knjigi Zajčji faktor in Losov paradoks finskega pisatelja Anttija Tuomainena.
Henri Koskinen, aktuar in novi lastnik pustolovskega parka TiMiZabava se preseli k partnerici, umetnici Lauri Helanto in njeni hčerki. Hitro se vživi v družinsko življenje, postane tudi član kluba očetov. Zdi se, da se je njegovo življenje vendarle obrnilo v pravo smer a idila ne traja prav dolgo.
V mestu se odpre nov, moderen pustolovski park PrekucniSe. Lastniki si za cilj postavijo čim prej in za vsako ceno spraviti Henrijev park v stečaj in tako postati edini ponudniki tovrstne zabave v mestu. Odločijo se, da bo vstop v park brezplačen, brezplačna pa bo tudi vsa hrana, ki jo ponujajo svojim obiskovalcem. Posledica teh odločitev je za TiMiZabavo katastrofalna. V nekaj dneh park izgubi večino obiskovalcev. Henri se zato odloči ukrepati. Ponoči se pretihotapi h konkurenci s ciljem, odkriti kako le-ta namerava doseči nemogoče, poslovati z dobičkom, istočasno pa drveti v finančni propad, predvsem pa kdo stoji za tem početjem.
Nočni obisk se spremeni v dramo. Med obhodom naleti na grozen prizor. Pod bobrovimi zobmi, glavni atrakciji parka, zagleda negibnega lastnika parka, ki mu iz čeljusti štrli plastični sladoledni kornet. Nekdo ga opazi in začne teči proti njemu prepričan, da je on storilec. Henri se komaj reši iz neprijetnega položaja. Po tem dogodku se odloči, da bo na lastno pest in s pomočjo matematike poiskal pravega morilca. Pri tem pa ga ves čas ovirata in nadlegujeta mlada policista Salmi in Lastumaki. Na vsak način želita doseči njegovo priznanje umora. Žal pa to ni edina nasilna smrt, ki doleti zaposlene v PrekucniSe.
Mu bo matematika pomagala priti na sled morilcu, bo uspel rešiti TiMiZabavo pred propadom?
Knjiga je idealna za ljubitelje kriminalnih romanov, ki iščejo nekaj drugačnega – ne zgolj klasičnega detektivskega vzorca, temveč domiselno kombinacijo humorja in napetosti. Tudi, če niste prebrali prvih dveh knjig, lahko brez zadržkov preberete samo zadnji del.
Adeyemi, Tomi: Otroci trpljenja in anarhije
Ko je Zelie tiste usodne noči zavzela kraljevo palačo, je mislila, da je bojevanja konec. Monarhija je končno padla. Magijci so se znova dvignili. Ni pričakovala, da se bo znašla v kletki na tuji ladji. Zdaj jo daleč od doma peljejo bojevniki z železnimi lobanjami.
Ko spozna kralja Baldyrja, ugrabitelja, voditelja lobanjcev in človeka, ki je uničeval civilizacije, da bi jo našel, se vse spremeni. Baldyr želi izčrpati njeno moč, zato se Zelie, Amari in Tzain odpravijo v neznano deželo, da bi poiskali zaveznike.
A ko se jim Baldyr približa, Orišo prizadene katastrofa. Zelie bo morala dati vse od sebe, da se bo soočila z zadnjim sovražnikom in rojake rešila, preden jih bodo lobanjci dokončno izničili.
Tretja in zadnja knjiga v trilogiji Oriša – Otroci krvi in kosti, Otroci kreposti in maščevanja in Otroci trpljenja in anarhije.
Bardugo, Leigh: Vladavina volkov
Leigh Bardugo v sklepni knjigi Griševskega vsemirja mojstrsko razplete vse pripovedne niti in ustvari napeto, dih jemajoče vzdušje.
Nikolaj Lancov, tudi s pomočjo pošasti v sebi, rešuje Ravko pred grozečimi sovražniki s Fjerde, ki z vso silo poskušajo prodreti na njeno ozemlje. Toda sovražniki niso samo v Fjerdi. K sreči imajo Ravkani tudi zaveznike, čeprav sumljivega slovesa. In pogumno maščevalko Nino Zenik v fjerdanski prestolnici. Da se jima le ne bi maščevala prav njena maščevalnost. Tudi generalica Zoja Nazjalenski bije svojo bitko. Z zmajsko in »svetniško« močjo.
V sklepni knjigi cikla Griševsko vsemirje se srečajo stari znanci, raztrga se mreža spletk, v Ravki se končno pokaže žarek upanja za trajnejši mir. Z Vladavino volkov se poslavljamo od junakov in junakinj trilogije Senca in kost ter dvojca Vranja šesterica. Knjige iz cikla Griševsko vsemirje so osvojile bralce po vsem svetu in so prevedene v številne jezike. Ti zajemajo trilogijo Senca in kost, duologijo Vranja šesterica in duologijo Brazgotinasti kralj.
Collins, Suzanne: Sončni vzhod na žetveni dan
Ko napoči zora za petdesete igre lakote, v panemskih okrožjih vlada strah. To leto bodo v čast četrtstoletju zatrtja od doma odtrgali dvakrat toliko tributov.
Haymitch Abernathy iz dvanajstega okrožja se trudi, da si ne bi belil glave s svojimi možnostmi. Zanima ga samo to, kako se bo prebil čez dan in se družil s punco, ki jo ljubi.
Ko pokličejo njegovo ime, se mu podrejo vse sanje. Vzamejo ga družini in ljubezni in ga v Kapitol pošljejo s tremi sotributi: z mlado prijateljico, ki mu je kot sestra, s kompulzivnim kvoterjem in najbolj naduto punco v mestu. Ko se igre začnejo, Haymitch razume, da mu je namenjen poraz. Vendar je v njem nekaj, kar ga sili k boju … ki odmeva tudi zunaj smrtonosne arene.
Kaner, Hannah: Soncenosec
V kraljestvu Middren so bogovi prepovedani, vendar se zdaj prebujajo in šepetajo o vojni. Bogomorka Kissen se je žrtvovala, da bi pokončala ognjeno boginjo Hseth, ki ji je umorila družino in ogrozila njena prijatelja. Toda bogov ni tako lahko uničiti in grozi, da se bo Hsethina moč ponovno izoblikovala. Medtem ko v deželi narašča napetost, kraljestvo še nikoli ni tako krvavo potrebovalo bogomorke.
Mlada plemkinja Inara, ki si še ni opomogla od Kissenine smrti, in njen mali bog nedolžnih laži Skedi se želita pozanimati o pravem značaju njune vezi. Medtem ko se razkol med bogovi in ljudmi veča, bosta Inara in Skedi odkrivala skrivnosti, ki bi lahko odločile o usodi prihajajoče vojne.
Elogast, ki ni več zvesti vitez kralja Arrena, dobi nalogo, da ubije človeka, ki ga je v preteklosti štel za prijatelja. Kralj je trdno obljubil, da bo po vsej deželi iztrebil bogove, potem pa se je povezal z najnevarnejšim od vseh. In kjer mu je prej bílo srce, zdaj gori boginja.
Kaner, Hannah: Verolomec
Vojna je tu. Ognjena boginja Hseth vodi neustavljivo vojsko proti jugu in golta vse na poti. Middren bo preživel samo tako, da bo zaveznike in stare sovražnike zedinil proti skupnemu sovražniku.
Elo se lovi v okornem zavezništvu z Arrenom – prijateljem, sovražnikom in kraljem. Oba se morata odločiti, koliko sta pripravljena žrtvovati, da bosta spremenila potek vojne.
Inara se z materjo vkrca na ladjo Srebrni hudournik, da bi poiskali pomoč. Inara, ki se še uči o svojih močeh, mora sprejeti, kdo je in kam sodi, Skediceth pa se sprašuje, ali je njuna vez dovolj močna, da ju bo obvarovala.
Kissen je vseeno za stare middrenske običaje. A ker želi poiskati svojo družino, se je primorana vprašati, za kakšno prihodnost se bo borila.
Moers, Walter: Princesa nespečnosti in mavrična Nočnamora
Princesa nespečnosti je čudovita pustolovščina, fantastični roman, satira, psihoanaliza, oda drugačnosti in pokončnosti, ljubezenska zgodba, somnambulna pravljica – kot jo sam poimenuje nemški avtor mnogoterih obrazov in ko(z)mičnih razsežnosti, Walter Moers – in še mnogo več. Moers s samosvojim pisanjem presega meje stvarnega in sanjskega. Prav večplastnost, s katero vedno znova preseneti in navduši, daje njegovim delom izvirni pečat vrhunske mojstrovine.
Princeso Dilijo, najmanj zdolgočaseno aristokratinjo v vsej Zamoniji, muči neozdravljiva nespečnost in v prečutih urah si izmišlja vse mogoče, najraje pa se igra z besedami. V eni nespečnih noči jo obišče poosebljena nočna mora v obliki zlobnega in zagonetnega Havariusa Opala, ki jo hoče pahniti v blaznost. Podata se na potovanje po Dilijinih možganih, kjer srečujeta bizarna domišljijska bitja, mnoga dobra, še več pa hudobnih in krvoločnih, v katerih se pretaka barvna kri, med njimi pa bije, podobno kot v našem stvarnem svetu, večna in kruta borba za obstanek v smislu: Kdo bo koga? in Kdo je plenilec in kdo plen? Moers preseneti z nepričakovanimi zasuki, kajti zlobna narava Havariusa Opala se med njuno čudozgodo zlagoma omili in med njima se splete svojevrstna ljubezenska vez. Nekateri moerseslovci Dilijo primerjajo s Trnuljčico, Havariusa Opala pa s princem (iz sanj).
Andersen, Jens: Astrid Lindgren : zgodba o avtorici Pike Nogavičke
Biograf je Jens Andersen imel ekskluziven dostop do redkih dokumentov in literarne zapuščine, ki jo hrani družina Astrid Lindgren, kar je zagotovilo, da je dinamično napisana biografija zvest prikaz življenja pogumne ženske in velike umetnice.
Švedska pisateljica Astrid Lindgren (1907–2002) ni samo avtorica večnih klasik, kot so Pika Nogavička, Ronja, razbojniška hči in Brata Levjesrčna, ampak je imela tudi navdihujočo življenjsko pot, o kateri je danski avtor spisal po splošnem mnenju najboljšo biografijo, v kateri je popisal njena nemirna in uporniška najstniška leta, zgodnjo poroko, materinstvo, poklicno pot na področju založništva in družbeni angažma, osvetli pa tudi, kako njeno življenje odseva v knjigah, ki jih je napisala.
Avdić, Nedžad: Haaška priča
Nedžad Avdić je pri sedemnajstih preživel pokol v Srebrenici. V svojem pretresljivem pričevanju bralce povabi, da doživijo genocid skozi njegove oči.
Ko je eden od obeh avtorjev tega dnevnika spominov preživel streljanje julija 1995 v Srebrenici, sta se odločila, da je treba strašno izkušnjo zapisati v obliki knjige. Idejo sta v sebi dolgo čuvala, ker je bil preživeli dolga leta zaščitena priča Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu. To, da bi zapustila zapisano sled o strašni izkušnji, sta avtorja videla in čutila kot osebno misijo.
Nedžad Avdić in Amela Avdić Unkić v svoji pretresljivi izpovedi pričata o genocidu, ki se je pred 30 leti odvil v naši neposredni bližini. Genocid se ne more kar zgoditi, saj zahteva obarvan, specialen naklep (dolus specialis) uničevati zaščiteno skupino. Zato gre pri tem zločinu vseh zločinov vselej za skrbno načrtovan proces, ki ga mednarodna skupnost zagotovo lahko prepozna, a praviloma ukrepa prepozno in premalo odločno. Naj tudi ta pomembna izpoved služi kot večen opomin, da je treba ukrepati odločno in pravočasno, sicer bodo le redki lahko pričali o grozotah, ki se ne bi smele nikoli pripetiti!
Assis, Machado de: Posmrtni spomini Brása Cubasa
Ledda, Gavino: Oče gospodar
Meulenbelt, Anja: Sramu ni več : osebna zgodba
POEZIJA
Glück, Louise: Averno; Vaško življenjež
Nobelova lavreatka Louise Glück je eden najsijajnejših glasov sodobne svetovne poezije.
Ko so Louise Glück vprašali, katero od takrat še dvanajstih od trinajstih pesniških knjig bi priporočila svojim novim bralcem, je odvrnila, da je to Averno (2006). Zbirko, kot že nekatere prejšnje, zaznamuje mitologija, pesmi so daljše, sestavljene iz več delov, ki se dopolnjujejo v enovito celoto, v katero lahko bralec vstopa poljubno.
Druga knjiga, ki je bila pesnici prav tako zelo pri srcu, saj je v njej končno dosegla bolj sproščen, narativen izraz, je Vaško življenje (2009). A tudi tu je antagonizem med naravo, ki je brezbrižna, nespremenljiva, in človeško eksistenco, ki je bežna in krhka, glavno počelo pesmi.
V obeh knjigah je pesnici uspelo ustvariti zaokrožen univerzum, kjer je vsaka pesem, vsaka beseda natančno odmerjena in na točno določenem mestu. To je poezija jasnega izraza, presunljive lepote in globokih uvidov, ki nas neustrašno in nepopustljivo soočajo z našo človeškostjo; vidi v našo dušo, vidi našo senco in ji da glas – je duhovno darilo, prepotrebna popotnica za ta naš nemirni čas.
Oliver, Mary: Tisoč juter
V zbirki Tisoč juter se Mary Oliver vrača k podobam, ki so zaznamovale njeno življenjsko delo, in nas popelje v močvirja ter obalno pokrajino njenega ljubljenega doma.
Ena najbolj priljubljenih ameriških pesnic in Pulitzerjeva nagrajenka je za zbirko Tisoč juter prejela nagrado po izbiri bralcev spletne strani Goodreads v kategoriji poezije. V njej z osupljivo jasnostjo, humorjem in prijaznostjo raziskuje skrivnosti vsakdanjega življenja.
Oliver, Mary: Sreča
Ena najbolj priljubljenih ameriških pesnic v zbirki Sreča raziskuje, kaj pomeni ljubiti človeka.
Avtorica, znana kot nežna kronistka sveta, se je tokrat poglobila v globine ljubezni. V pesmih raziskuje, kaj pomeni ljubiti drugega človeka, ter nas svodi skozi divje in tihe pokrajine srca. »Erotična tematika je v opusu Mary Oliver nekako prikrita, ni tako v ospredju niti tolikokrat prisotna kot motivi samotnega obiskovanja in opisovanja narave, pozornosti na vsak njen element. Ljubezen, kot jo opisuje v tej zbirki, je prejkone pozna, toda intenzivna, osrečujoča in telesna, izpolnjuje se s poljubom, dotikom roke … Zaradi takšnih pesmi se Mary Oliver vpisuje tudi v tradicijo lezbičnih pesnic,« je v spremni besedi k zbirki zapisala Jana Unuk.
STRIPI IN RISOROMANI
Isayama, Hajime: Attack on Titan. 28
Nov del priljubljene mange.
Larcenet, Manu: Cesta : po romanu Cormaca McCarthyja
V postapokaliptičnem svetu, prekritem s pepelom in trupli, spremljamo očeta in sina, ki tavata po cesti in potiskata nakupovalni voziček, poln raznih predmetov, ki jima pomagajo preživeti na poti. Skozi dež, sneg in mraz se prebijata proti južni obali, prežeta s strahom: horde divjih kanibalov terorizirajo tisto, kar je še ostalo od človeštva. Bosta preživela svojo preizkušnjo?
Cesta je risoromaneskna predelava istoimenskega postapokaliptičnega romana Cormaca McCarthyja, ki je dve leti po izidu izšel tudi v slovenskem prevodu; za Mladinsko knjigo ga je prevedla Lili Potpara.
Larra, Lola: Na jugu velemesta: dnevnik zasedbe šole
Majhno šolo na jugu velemesta v čilenski prestolnici Santiago zasedejo njeni dijaki. Poslej se vse spremeni: učilnice, dvorišče in celo sami dijaki, ki se morajo soočiti z izzivi, ki jih prinaša mobilizacija dijakov in študentov.
Med njimi je tudi Nicolás, najboljši vratar v šolski ligi, ki ga dolgi sestanki dolgočasijo in zasedbo šole popisuje v svojem dnevniku. Dogajanje na šoli pa spremlja tudi nekdo, ki živi v bližini.
Risoroman Na jugu velemesta se dogaja v prvih dneh dijaških in študentkih uporov, ki so v letu 2006 potekali v Čilu, in so jih mediji označili za »pingvinsko revolucijo«.
Muster, Miki: Krvavi kapitan; Kamena doba
Muster, Miki: Razbojnik; Zmajev otok
Muster, Miki: Trije hribolazci; Na olimpiado; Zelena dolina
Muster, Miki: Težave z gradnjo; Trije mušketirji
Muster, Miki: Veliki izum; Zimsko spanje; V svet tišine; V Afriki
Muster, Miki: Črni kavboj; Obisk iz vesolja; Lakotnikova električna petletka; Med, mleko pa še TOZD
Serija stripov našega največjega striparja
LEPOSLOVJE V TUJEM JEZIKU
Ward, Jesmyn: Let us descend
STROKOVNA LITERATURA IN NELEPOSLOVJE
Applebaum, Anne: Avtokracija, d. d. : kako avtokrati sodelujejo pri korupciji, propagandi in nadzoru
Oči odpirajoča knjiga o tem, kako avtokrati sodelujejo pri korupciji, propagandi in nadzoru. V prodorni analizi avtorica sestavlja psihosocialni in koruptivni podjetniški profil avtokrata 21. stoletja.
Avtokracijo si običajno predstavljamo kot politično zlorabo oblasti s poosebljeno formo vladanja. Avtokrata si zamišljamo kot lik, ki si prisvaja kolektivne dobrine, zatira disidentstvo in pluralnost političnih perspektiv ter s paleto nasilnih orodij nadzoruje javno besedo.
Ko boste prebrali to knjigo, vam bo jasno, da je v 21. stoletju predstava točna zgolj delno. Današnje avtokracije so postavljene v mednarodna omrežja kleptokratskih združb, ki povezujejo družinske kroge, koruptivna podjetja, varnostne službe in medije resda pretežno nedemokratičnih družb.
Razumevanje, kaj se nam dogaja, je prvi korak pri uporu proti avtokratski prihodnosti. S porastom avtokratskih teženj v naših zahodnih družbah je državljanska vzgoja vnovič aktualna, prvič po koncu hladne vojne pa tudi naša skupna svetovna naloga. Če je pospremljena z optimizmom, kot nas spodbuja Anne Applebaum, toliko lažje.
Jones-Fosu, Justin: S spoštovanjem, ne strinjam se : kako se pogovarjati v razdeljenem svetu: javno, v službi in v zasebnem življenju
Priročnik o boljši komunikaciji prinaša preprost program »petih stebrov« za iskrene in navdihujoče pogovore – kljub različnim stališčem in globokim nesoglasjem.
V zapletenem svetu, v katerem so politične, ideološke in osebne delitve vse bolj izrazite, nam avtor pomaga graditi mostove razumevanja namesto zidov sovražnosti.
Avtor združuje humor in sočutje ter ponuja številne primere in vaje za izboljšanje razprav, vzajemnega razumevanja, sprejemanja različnosti in spoštljive izmenjave mnenj v najrazličnejših situacijah – od delovnega mesta ali javnega nastopa do družinske mize.
Fischer, Isabel: Divja narava vse leto : nabirajmo rastline od januarja do decembra in jih uporabimo v kuhinji ali kot zdravilo
Zbirateljica divjih rastlin in strokovnjakinja za zdravilne pripravke vas vabi, da poiščete in varno izkoristite brezplačne zaklade narave v vseh letnih časih.
Mnoga koristna zelišča, grmovnice z listi in cvetovi, drevesa s plodovi in druge divje rastline rastejo povsod okrog nas: leska, kopriva, čemaž, regrat, marjetica, javor, macesen, šipek, detelja, kamilica, rman, bezeg in še marsikaj. Jih znamo prepoznati in ali vemo, kako jih lahko uporabimo v kuhinji ali kot zdravilo?
Če vas privlači narava, boste s pomočjo te knjige našli, kar potrebujete: navadno zvezdico že januarja, spomladi čemaž, poleti črni bezeg, pozimi pa dišeče iglice iglavcev. Vse to lahko s pridom izkoristite na različne načine: za telo pripravite mazilo, zdravilno tinkturo, negovalno olje ali dišečo kopel, za uživanje pa smuti, čaj, pesto, namaz, liker, sirup ali napitek s cvetno aromo – ter kopico slastnih jedi, od dodatkov in začimb do omak, juh, prelivov, solat in sladic.
Slika jezika: slikovno gradivo za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika / avtorji Mihaela Knez … [et al.] ; uredili Matej Klemen, Damjana Kern, Mihaela Knez ; ilustrirala Sonja Makuc
Slikovno gradivo Slika jezika je didaktični pripomoček v obliki kartic, ki omogoča sproščeno učenje besedišča in jezikovnih vzorcev pri pouku slovenščine kot drugega in tujega jezika.
Obsega 1882 besednih in slikovnih kartic, ki so razporejene v 18 sklopov. Posamezen sklop zajema poimenovanja osnovnih pojmov izbranega tematskega področja. Karticam je priložen priročnik, ki predstavlja nekaj predlogov za dejavnosti oz. igre s karticami.
Slikovno gradivo je namenjeno za delo v razredu, kjer dejavnosti moderira učitelj, učeči se pa imajo pri tem dejavno vlogo. Uporabno je še zlasti takrat, kadar učitelj in učeči se nimata stičnega jezika. Tako realnost, prikazana na slikovnih karticah, omogoči oz. olajša začetno usvajanje jezika. Kartice pa so dobrodošla pomoč pri vseh učencih začetnikih, saj dejavnosti z njimi dinamično dopolnjujejo pouk in ponujajo veliko možnosti za usvajanje in utrjevanje že usvojenega jezikovnega znanja.
Viri opisov: buca.si, centerslo.si, emka.si, felix.si, galarna.si, primus.si, vigevageknjige.si,