KNJIŽNE NOVOSTI MAREC 2025
KNJIŽNIČARKI PRIPOROČATA
Arikawa, Hiro: Maček gre na pot
Mednarodna uspešnica Maček gre na pot, ki je v izvirniku izšla leta 2012, je začarala najprej japonske, potem pa preko mnogih prevodov tudi številne bralce po svetu. Gre za na prvi pogled preprosto, a nadvse globoko in ganljivo zgodbo o prijateljstvu in ljubezni, tako med ljudmi in njihovimi ljubljenčki kot do tistih, ki so ob nas, ko nam je najtežje.
Nana, nekdaj potepuški mačkon, zdaj pa že pet let vzoren hišni muc, se nepričakovano znajde na poti s svojim ljubečim lastnikom Satorujem. Ne ve, kam sta namenjena in zakaj, a pripade mu častno mesto na sovozniškem sedežu. Mačje-človeška naveza potuje po Japonski, medtem ko se menjavajo letni časi, in obiskuje Satorujeve stare prijatelje: robatega kmeta Jošimineja, za katerega so mačke zgolj mišelovke, Sugija in Čikako, dobrodušen par, ki vodi hišnim ljubljenčkom prijazen penzion, pa otožnega Kosukeja, ki ga je zapustila žena … A kaj je namen njune poti? In zakaj se za muca vsi tako zanimajo? Nana ne ve, Satoru mu ne pove. Naposled dožene resnico, ki mu stre srce …
Kratki roman navidezne preprostosti, prežet z navdušujočimi opisi japonske pokrajine, nežen, blag in poln modrosti, je študija dobrote in odločitve, da smo kljub neizogibnim življenjskim izgubam hvaležni za trenutke sreče, ki smo jih imeli, so zapisali pri Publishers Weeklyju. Knjiga za bralne užitke na toplem zapečku, ne samo za mačjeljubce.
McCurdy, Jennette: Vesela sem, da je mami umrla
Jennette McCurdy, zvezdnica, ki je igrala v mladinskih televizijskih serijah iCarly in Sam & Cat, v knjigi s povednim naslovom opisuje tegobe, s katerimi se je soočala kot otroška igralka – motnje hranjenja, odvisnost in zapleten odnos z nadzorujočo materjo –, pa tudi, kako je nadzor nad svojim življenjem naposled vzela v lastne roke. Prve igralske avdicije se je udeležila že pri rosnih šestih letih. Njena mati je sanjala, da bo hči postala zvezda, Jennette pa je bila pripravljena storiti vse, da bi mamo osrečila. Pod njenim vodstvom je začela ubogljivo omejevati vnos kalorij v telo in se tehtala po petkrat na dan. Poslušno je sodelovala v dolgotrajnih lepotičenjih in poslušala materine pikre pripombe. Do šestnajstega leta je z njo morala deliti celo svoje dnevnike, e-pošto in ves zaslužek. Ubogljivost, slava in denar pa ji niso prinesli zadovoljstva in miru, celo materine sreče ne. Ko ji je mati zaradi raka umrla in je pozneje sprevidela, da je postala sužnja nekdaj tako zveste zaveznice, bulimije, so se ji iluzije začele druga za drugo razblinjati in končno je bila pripravljena stopiti na trnovo pot nazaj k sebi, ki jo je po neumornem samospoznavanju nagradila z dolgo iskanim zadovoljstvom in mirom.
Mort, Valzhyna: Pesem o belih jabolkih
Ustvarjalni naboj belorusko-ameriške pesnice Valžine Mort prežema spajanje individualnega in kolektivnega spomina, ki ga avtorica postavlja v prehoden prostor med preteklostjo in sedanjostjo. Po eni strani nas njena poezija sooča z izkušnjo nasilja, zatiranja in brezglasja, ki so je bili tako govorka kot tudi njeni predniki deležni v svoji matični državi, po drugi pa nam slika kompleksno, univerzalno človeško trpljenje, ki ga je moč doživeti kjerkoli na svetu. Njene pesmi so obenem resne in politične ter krhke in osebne. V svojem delu ustvarja svet podob in metafor, ki nas povsem prevzame, to pa ji uspeva z natančnim in pogosto ostrim jezikom. Veliko pesmi se ukvarja prav z vprašanjem jezika in tem, kdo sploh ima pravico govoriti in na kakšen način. Izbor v knjigi pesmi Valžine Mort, ki ga je pripravila in prevedla Kristina Kočan, zajema tri pesniške zbirke, ki so izšle med letoma 2008 in 2020.
KNJIGA MESECA
Marec je mesec, ki nas prebudi iz zimskega spanja, mesec cvetenja in novih začetkov.
Su, Tong: Binu: mit o solzah ob Velikem zidu
Zgodba o mladi ženski, ki zapusti rodno vas in s svojimi solzami zruši Veliki zid, je že dva tisoč let del kitajskega ljudskega izročila. V zbirki Miti je izšla Su Tongova različica te pripovedi in v njej nastopa Binu iz Breskovnika. Ker se je v preteklosti cesar znesel nad prebivalci, ki so jokali na pogrebu samotarskega kneza, je postal jok prepovedan. V strahu za svoje življenje so se potomci pogrebcev naučili jokati z drugimi deli telesa. Le Binu, ki ji je mama prekmalu umrla, je znala jokati le z lasmi. Vaščani jo zato skoraj izobčijo, a vseeno najde izbranca svojega srca – Quilianga. Kratek čas sta srečna, potem pa Quilianga rekrutirajo za gradnjo Velikega zidu. Binu mu hoče prinesti zimska oblačila, zato se sama odpravi na dolgo in nevarno pot. Družbo ji dela le žaba. Binu premaguje številne ovire in se zapleta v nenavadne dogodivščine, ki spominjajo na magični realizem Gabriela Garcíe Márqueza. Roman je iz kitajščine prevedel Andrej Stopar.
Vir: mklj.si
NOVOSTI
LEPOSLOVJE
Forstnerič-Hajnšek, Melita: Taka nisem bila nikoli
»Tisto noč sem spet sanjala žvepleni rdeči sneg pod Aconcaguo, naravni most Inkov nad reko Cuevas. Rumeno žvepleno vodo in kadeče se termalne vrelce v snežnih kotanjah – kot oči andskega kondorja. Prhutal je nad mojo glavo in vonj po mrhovini mi je polnil nosnice.« Tako se začne pisanje novinarke Melite Forstnerič Hajnšek, ki v leposlovnem prvencu z vsem svojim vitalističnim žarom opisuje zgodbo lastnega spopadanja z boleznijo. Čeprav osrediščena okoli časa, zaznamovanega z vznikom bolezni, diagnozo in zdravljenjem, ponuja vpogled v njeno bogato življenje, oriše ljudi, ki so ga soustvarjali, in ponudi mnogo knjižnih referenc, ki so jo sooblikovale. »Nisem hotela pisati knjige za samopomoč,« pravi. »Resna bolezen mi je najprej podarila čas in me opogumila, da sem zbrala in uredila svoje črtice izpred let, ki sem jih ob novinarskem delu morala spraviti iz sebe. Skozme so se prekvasili liki mojega življenja. Črtice so čudno temačne. Kot bi anticipirale zadnje temno, težko leto zame. Izpoved o bolezni je dobesedno padla iz mene. Čeprav sem se nenehno skušala izviti iz čiste avtobiografije, predvsem pa iz realizma, me je vedno znova prizemljevalo. Preveč krvave reči so se mi dogajale. In ne morem iz svoje publicistične kože. Ključna je resnična zgodba o moji bolezni, vse o poti zdravljenja, samoopazovanju, vivisekcija vsega, kar mi je prihajalo na pot … Morda pa vendarle lahko koga z mojo usodo tudi vodi, tolaži in opogumi.«
Hadžić Žavski, Samanta: Še en vdih
Mlada avtorica v svojem novem romanu Še en vdih odpira teme izgube, ljubezni, družine in minevanja. Mojstrski preplet preteklosti in sedanjosti odstira pripoved o protagonistki, ki se sooča z diagnozo ALS, boleznijo, ki nepovratno zaznamuje njeno vsakdanjost, medtem ko jo hkrati usmerja k refleksiji lastnega življenja in odnosov. S subtilnim, a presunljivim slogom avtorica bralca popelje skozi prelomne trenutke junakinjinega življenja – od otroštva in prve ljubezni, do materinstva in bolečih izgub, povezanih predvsem z nepojasnjenim izginotjem njenega prvega moža. Pri tem prepleta spomine, pristne čustvene trenutke in univerzalne premisleke o smislu življenja ter zapuščini, ki jo človek pušča za seboj. Roman je kljub občasno težkim temam poln humornih prizorov, ki osvetlijo protagonistkino človeško toplino in vztrajnost, ter globokih introspektivnih trenutkov ob nezadržnem napredovanju bolezni. Še en vdih ni zgolj še en roman o bolezni, temveč je poklon življenju – ranljivemu, nepredvidljivemu in kljub vsemu neustavljivo lepemu. Knjiga, ki bo zagotovo navdihnila bralce in ostala z njimi še dolgo po zadnji strani.
Keček, Katarina: Okupatorjeva hči
V svojem drugem romanu Okupatorjeva hči Katarina Keček opisuje resnično zgodbo svojega izbrisa iz knjige slovenskih državljanov, ki se je zgodil z odločitvijo slovenske vlade leta 1991, takoj po osamosvojitvi Slovenije.
Katarina je bila takrat stara 20 let in je bila študentka prvega letnika novinarstva na FSPN.
Zaradi neustavne in protizakonite odločitve takratne politične oblasti (kar je leta kasneje tudi večkrat ugotovilo Ustavno sodišče RS) je v nekaj tednih ostala brez staršev, denarja, doma ter socialne in zdravstvene varnosti.
Brez dokumentov je pristala na ljubljanskih ulicah, kjer se je naslednja leta borila za svoje preživetje in obstoj.
Spremno besedo k napeti in pretresljivi resnični zgodbi je napisal priznani slovenski literat in nekdanji politik, poslanec Tone Partljič, ki je na začetku samostojne Slovenije prisostvoval vsem političnim dogajanjem, tudi izbrisu 25 671 takratnih prebivalcev Slovenije.
Kordež, Klemen: Nikogaršnji čas: roman v treh delih s krajšo tragikomedijo na koncu
»Ob vročih nočeh najbolj trpijo tisti z največjimi sanjami.« Sklepni stavek romana Nikogaršnji čas strnjeno povzema atmosfero knjige, sestavljene iz štirih vsebinsko zaokroženih delov, ki so med seboj povezani z zgodbama Tamare in Samirja. V delu prevladujejo liki, ki jim je življenje namenilo ravno dovolj možnosti, da se jim njihovi cilji zdijo dosegljivi, a obenem premalo, da bi jih lahko uresničili: skupina delavk, študentje primerjalne književnosti, ulični prodajalec knjig, bivši marksist, podeželski alkoholiki, pripadniki druge generacije priseljencev iz držav bivše Jugoslavije … Zaradi tega v njih zlagoma prevlada izkrivljeno stremljenje po nečem, česar ne znajo ubesediti in jih vodi na stranpoti, ki jih poskuša popisati roman. Dogajanje je postavljeno v Ljubljano in deluje kot poklon izumirajoči vrsti ljudi, ki še ni (popolnoma) podlegla nezadržnemu tempu sodobnega vsakdana. Kljub turobnemu vzdušju pa se vsak izmed štirih delov zaključi – ne s srečnim koncem – ampak s pomirjujočo noto: prek številnih porazov Tamara in Samir naposled prepoznata meje, ki jima jih je odredila okolica oziroma usoda.
Novak, Eva: Zaslužiš si živeti večno
Vrhunska knjiga osebne rasti za najstnike! Knjiga Zaslužiš si živeti večno je ganljiv in filozofsko navdihujoč roman o življenju, njegovem pomenu in vrednotah, ki oblikujejo našo pot. Glavna junakinja se z vlakom odpravi na potovanje, ki ni le fizično premikanje med kraji, temveč tudi globoko osebno raziskovanje smisla življenja.
Tam sreča skrivnostno gospo, ki ji skozi modrost, osebne izkušnje in pronicljive nauke pomaga odkrivati lepoto sveta, pomen sočutja, prijateljstva in ljubezni. Kaj ostane, ko vse mine? Kaj pomeni zares živeti? In kako se soočiti z bolečino in ne izgubiti svetlobe v sebi?
To ni le roman – to je odsev duše. Knjiga, ki te ne pusti ravnodušnega – odpira srce, dviga duha in daje občutek, da je življenje v vseh svojih minljivostih res čudež.
Šteger, Aleš: Ogenj: roman po motivih iz življenja Štefke Cobelj
Roman Ogenj črpa iz arhivskih dokumentov in pričevanj o življenjski zgodbi partizanke, kasnejše predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice Štefke Cobelj. Konkretno zgodbo ene najbolj kontroverznih ptujskih osebnosti roman umetniško preoblikuje v metaforo 20. stoletja in tedanjih družbenih procesov. Izrisanemu literarnemu liku tragične kljubovalke in upornice v slovenski književnosti težko najdemo primerjavo. Roman s svojo inovativno zgradbo in drsečo pripovedno perspektivo obenem preizprašuje temeljno dilemo literature, namreč zmožnost fikcije pri rekonstrukciji neke zgodovinske resnice. To je roman o vzponu in padcu komunistične Jugoslavije, o notranjih paradoksih, nasprotjih in tragičnem propadu enega največjih družbenopolitičnih eksperimentov v Evropi 20. stoletja. Ogenj je freska časa, freska mesta Ptuj (ki je lahko vsako mesto), freska kolektivnega izbrisa, freska revolucije, ki na koncu požre svoje otroke. Možna je le na horizontu utopije abstraktnih idej in želja, v realnem svetu pa se nujno spremeni v ogenj in pepel.
Andresen, Sophia de Mello Breyner: Zgledne zgodbe
V tej zbirki zgodb se razkriva svet, kjer se prepletajo elementi mitologije, zgodovine in vsakdanjega življenja, skozi oči ene najprepoznavnejših portugalskih pisateljic 20. stoletja, Sophie de Mello Breyner Andresen. Njen jezik je prepleten z eleganco in prefinjeno literarno estetiko, avtorica na subtilen način raziskuje in razkriva temeljne dileme človeškega obstoja: iskanje smisla, meja svobode, odnosi z naravo, usoda in čas.
Zgodbe so sodobna priredba tradicionalnih motivov, ki prinašajo zgodbe iz preteklosti, obenem pa odsevajo globoko razumevanje za obstoječe konflikte in življenjske dileme.
Vsaka zgodba v Zglednih novelah razkriva nov pogled na svet, a vse združuje tema iskanja lepote in resnice v sodobnem svetu. Za vse ljubitelje literarnih klasikov.
Brooks, David: Ledeni vihar: slovenska suita: spomini v šestnajstih delih
Ledeni vihar obsega šestnajst esejev o različnih vidikih Brooksove avtentične slovenske izkušnje (obiranje oljk, Velika Škocjanska jama, istrske lastovke, slovenski in avstralski Kras, kratka zgodovina slovenskih oblakov, veliki ledeni vihar z žledom leta 2014 …). Knjiga je zasnovana kot poklon Bertu Pribacu in se osredotoča na njuno 45-letno prijateljstvo (25 let v Avstraliji, 20 let v Sloveniji) in njune prelomne prevode Srečka Kosovela.
Brooksova poezija, eseji in leposlovje so doživeli številne prevode. Njegovo knjigo The Book of Sei (1985) so opisali kot najbolj vznemirljiv prvenec kratke proze po Petru Careyju. Njegova knjiga The Balcony (poezija, 2008, dogajalni prostor večinoma v Sloveniji) je bila opisana kot »izkušnja, ko skozte steče energetski tok«. Italijanska revija Pangea ga je označila za »najbolj ekscentričnega pisatelja v Oceaniji«. Dva njegova romana sta že uspešno izšla v slovenščini.
Njegova dela so bila uvrščena v ožji izbor ali nagrajena s številnimi avstralskimi nagradami. Osemnajst let je urejal osrednjo avstralsko literarno revijo Southerly in bil gost številnih avstralskih in mednarodnih literarnih festivalov. Leta 2015 je za svoje zasluge za avstralsko in mednarodno književnost prejel pomembno štipendijo Avstralskega sveta. Leta 2023 je bil nominiran za nagrado Royal Society of Literature International Writers. Kot dolgoletni zagovornik pravic živali z rešenimi ovcami živi v Modrem gorovju v Novem Južnem Walesu.
Bulgakov, Mihail Afanasʹevič: Pasje srce
Pasje srce je kultna povest ruskega pisatelja Mihaila Bulgakova, ki že skoraj stoletje navdušuje bralce s svojo ostro satirično kritiko družbenih eksperimentov. Zgodba se vrti okoli znanstvenega poskusa profesorja Preobraženskega in njegovega asistenta Bormentala, ki brezdomnemu psu Šariku vsadita človeške testise in hipofizo. Kar sledi, je groteskna preobrazba prijaznega psa v agresivnega in neukrotljivega proletarca, ki simbolizira nevarnosti brezglavih revolucionarnih posegov v naravo človeka.
Bulgakov je povest napisal leta 1925 kot kritiko boljševizma, vendar je njena tematika še danes izjemno aktualna – od etičnih dilem v genetiki in medicini do vprašanj transhumanizma in posegov v človeško identiteto. Knjiga se je ponovno aktualizirala ob prvih kloniranjih v devetdesetih letih in danes ponuja pronicljiv pogled na sodobne poskuse spreminjanja človeškega telesa in spolne identitete.
Høeg, Peter: Otroci skrbnikov slonov
Pripovedovalec romana Otroci skrbnikov slonov je štirinajstletni Peter, ki ima strto srce. Dekle njegovih sanj, Conny, je slava odnesla daleč stran z namišljenega danskega otoka Finø, na katerem mirno sobivajo ljudje različnih veroizpovedi in življenjskih nazorov. Toda na otoku nič ni, kot se zdi na prvi pogled. Petrus živi v ekscentrični družini; njegova sestra Tilte je obsedena s smrtjo, brat Hans, prototip danskega princa, pa se navdušuje nad zvezdami. Ko njihova starša, pastor in organistka v Finøjski cerkvi, nenadoma izgineta, se Petrus, kot ga imenuje sestra, in njegova sorojenca bojijo najhujšega. Ju je njuno neumorno prizadevanje za večjo obiskanost cerkve spravilo v nevarnost? Starša sta v preteklosti namreč že uprizorila nekaj cenenih čudežev v želji krepitve svoje kongregacije. Zaradi tega početja sta bila že v težavah, toda tokrat bi lahko imela njuna prevara veliko večje razsežnosti.
Peter Høeg v romanu Otroci skrbnikov slonov mojstrsko prepleta absurdno in pikareskno, medtem ko pripoved štirinajstletnega Petra zagotavlja izjemno doživeto branje, polno barvitih likov in komično-absurdnih zapletov. Otok Finø ni zgolj prizorišče, ampak tudi lik v pripovedi, nadrealen kraj, kjer se preprosto živeče delavske družine družijo z milijonarji budisti in veleposestniki, ki so pred kratkim obogateli. Roman nastavlja vprašanja o nasprotju med fundamentalizmom in duhovno svobodo, tematizira življenjske vzpone in padce, raziskuje romantično in družinsko ljubezen ter govori o zmagoslavju človeškega duha. Prevajalec Darko Čuden je Høegov mojstrski pripovedni slog, v katerem se skriva kopica duhovitih namigov in družbenih komentarjev, izvrstno prenesel v slovenščino.
Lowry, Malcolm: Pod vulkanom
Geoffrey Firmin, nekdanji britanski konzul, na dan mrtvih leta 1938 pride v Quauhnáhuac v Mehiki. Njegovo seganje po pijači že ogroža njegovo življenje, ki se sprevrača v pekel. V Quauhnáhuac prispe tudi njegova žena Yvonne, ki bi rada z njim zaživela daleč od Mehike in okoliščin, ki so njun odnos prignale na rob propada. Yvonne je odločena, da bo rešila Firmina in njun propadajoči zakon kljub prisotnosti nekdanjih ljubimcev, Geoffreyjevega polbrata Hugha in filmskega režiserja Jacquesa. Nerazumno vedenje faustovskega junaka Geoffreyja sredi realističnih podob predstavlja metaforo Evrope na pragu vojne. Avtobiografska mojstrovina Pod vulkanom, imenovana tudi »pijana Božanska komedija«, je prvič izšla leta 1947. Lowry jo je pisal kar štirinajst let. Rokopis je nekoč rešil pred ognjenimi zublji, drugič pa ga je v pijanosti izgubil in po srečnem naključju dobil nazaj. Šele po avtorjevi smrti je bil ta roman postavljen ob bok velikim modernim romanom 20. stoletja.
Menasse, Eva: Dunkelblum
V svojem novem romanu avtorica izriše veliko zgodovinsko panoramo majhnega mesta, ko pripoveduje o soočanju njegovih prebivalcev s krivdo iz preteklosti. Dunkelblum je srhljivo komičen ep o ranah v pokrajini in dušah ljudi, ki za razliko od spomina ne zbledijo.
Dunkelblum je na prvi pogled vsakdanje majhno mesto na avstrijsko-madžarski meji, ki pa s prihodom prvih beguncev iz NDR po padcu železne zavese boleče trči ob svojo preteklost. Najprej nad mestom izkopljejo neznano truplo, kmalu zatem prispe raziskovalec vojnih grobišč iz Bostona, nato neznano kam izgine mlada raziskovalka vojnih in povojnih dogodkov, in kar naenkrat privrejo na dan sledovi starega zločina, ki so ga domačini za desetletja potlačili in bi ga najraje za vedno pokopali: ustrelitve približno 180 madžarskih Judov tik pred koncem druge svetovne vojne.
Roman Eve Menasse se tesno navezuje na pokol judovskih prisilnih delavcev, ki se je zadnje vojne dni leta 1945 zgodil v Rechnitzu, mestecu na avstrijskem Gradiščanskem. A to ni zgolj zgodovinski roman, temveč velika komedija človeške nravi, pravi brueglovski skupinski portret meščanov in pronicljiva študija njihovega kolektivnega molka in zanikanja, ki skuša z iskanjem človeškega v ljudeh razumeti, ne pa tudi opravičiti zlo.
Nettel, Guadalupe: Gostiteljica FABULA 2025
Roman Gostiteljica pripoveduje o deklici, v katero se naseli moteče bitje, ki je morda namišljeno. Proti tej siamski sestri se Ana tiho bori, dokler se moč parazita ne začne uničujoče kazati v njenem družinskem okolju. Okrog te prisotnosti se odvijajo dogodki njenega življenja, vključno z družinskimi tragedijami, in tudi njenega bivanja v odrasli dobi. Ana se zaveda, da se bo prej ali slej v njej zgodil razkol. Roman opisuje dolgo slovo od sveta vida in srečanje s svetom slepih, pa tudi s podzemno in bolj skrito platjo Ciudada de Méxica. Liki, vključno z mestom, se odvijajo v zmedi odsevov, ki se gibljejo med površinskim in globokim, zavestnim in nezavednim, temnim in svetlim, ne da bi povsem točno vedeli, po katerem ozemlju stopamo. Osebe v romanu zaradi fizične ali psihične drugačnosti ne najdejo svojega mesta v svetu in se združujejo v vzporedne skupine, ki razumejo njihovo redko lepoto. Gostiteljica je izšla leta 2006 in je prvi roman Guadalupe Nettel. Kot je dejala avtorica v nekem pogovoru o knjigi, je skozi pisanje poskušala izraziti velik strah v njenem življenju, in to je, da bi oslepela. Pisateljica se je namreč rodila s prirojeno katarakto in drugimi težavami na desnem očesu, zaradi česar se je kot otrok počutila drugačno, velikokrat tudi osramočeno. V romanu te izkušnje izpoveduje skozi fikcijo.
Nettel, Guadalupe: Edinka
Intimen roman, v katerem avtorica prepleta zgodbe treh žensk – prve, ki lahko izgubi pravkar rojeno hčerko, druge, ki nikoli ni želela imeti otrok, in še ene, ki je že mati, vendar je tega naveličana.
Prijateljici Alina in Laura sta uspešni ženski v srednjih tridesetih letih, ki se nikoli nista navduševali nad materinstvom. Laura se celo odloči za sterilizacijo. Ko se po nekaj letih v tujini vrneta v Mehiko, pa se v Alini vendarle prebudi želja po otroku. Sicer zanosi, a zdravniki ji napovejo, da otrok poroda najverjetneje ne bo preživel. Ko kljub diagnozi rodi deklico Inés, ki je očitno odločena, da se ne bo predala tako zlahka, se roman razvije v kompleksen preplet ambivalentnih čustev, etičnih zadržkov in družbenih prepričanj. Kaj pravzaprav pomeni biti starš, natančneje mati? Kako se spletajo vezi med starši in otroki? In ne nazadnje, v kolikšni meri je materinstvo družbeno pogojeno?
V svojem četrtem romanu, ki je bil v angleškem prevodu leta 2023 nominiran za mednarodno nagrado Booker, Guadalupe Nettel z značilnim šarmom in inteligenco preiskuje eno najpomembnejših življenjskih odločitev, ali imeti otroke ali ne. V napeti in pronicljivi prozi avtorica vprašanje materinstva raziskuje s kirurško natančnostjo in skrbno secira protislovja življenjskih izkušenj žensk.
Nunez, Sigrid: Ranljivi
V svojem devetem romanu se Sigrid Nunez, dobitnica National Book Award, znova loteva tem medosebnih odnosov, osamljenosti in smisla življenja. Tokrat je osrednja junakinja univerzitetna predavateljica, ki se znajde v prisilni izolaciji s študentom generacije Z in govorečim papagajem po imenu Eureka. Ta nenavadna druščina v osrčju New Yorka v času zaprtja zaradi covida odpira vprašanja o človeški ranljivosti, pomenu povezanosti in umetnosti.
Nunezova nadaljuje meditacijo o sodobnem svetu, ki jo je začela v svojih prejšnjih delih, pri čemer združuje filozofske razmisleke, ostro družbeno kritiko in presenetljivo nežnost. Ranljivi je roman, ki kljub težki tematiki prebuja upanje in ponuja pronicljiv vpogled v današnji čas.
Otoo, Sharon Dodua: Adina soba FABULA 2025
Adina soba je izviren kalejdoskopski roman, v katerem se prepletajo zgodbene niti štirih žensk po imenu Ada v zelo različnih zgodovinskih in kulturnih okoljih: mlade ganske domorodke leta 1459, žalujoče matere že drugega umrlega novorojenčka, ki se sooči s prihodom portugalskih kolonizatorjev; znamenite angleške matematičarke Ade Lovelace (ki temelji na dejanski zgodovinski osebnosti, hčerki Lorda Byrona in predhodnici računalniškega programiranja) ter njenega razmerja s Charlesom Dickensom leta 1848; v prostitucijo prisiljene mlade ženske, ki se bori za preživetje v nemškem koncentracijskem taborišču leta 1945; in naposled mlade temnopolte Londončanke, ki se leta 2019 – samska in v pričakovanju otroka – preseli v Berlin. Vzporedno z njihovimi zgodbami glasove prvoosebnih pripovedovalcev občasno prevzemajo tudi predmeti oziroma prostori: afriška metla, angleško trkalo na vratih, soba koncentracijskega taborišča – Adina soba, v kateri je primorana opravljati svoje »dolžnosti« –, ter potni list mlade Britanke. Znotraj prostranega okvirja več kot polovice tisočletja, v katerem časovni tokovi ne tečejo povsem linearno, temveč prej v koncentričnih krogih, ki se v določenih trenutkih tudi stikajo, avtorica izpiše veličastno zgodbo o izzivih, s katerimi se v različnih okoljih srečujejo ženske in temnopolte osebe (še zlasti temnopolte ženske) ter o njihovih hrabrem soočanju z njimi, pa tudi o naravi človeškega dojemanja in delovanja nasploh … Zgodbo, povezano z obredno zapestnico, ki se začenja s smrtjo in končuje s prihodom novega življenja.
Picoult, Jodi: Nori med
Olivia McAfee ve, kako je začeti znova. Njeno popolno življenje – zakon z genialnim kardiologom v Bostonu in vzgajanje čudovitega sina Asherja – je bilo postavljeno na glavo, ko ji je mož razkril svojo temnejšo plat. Ni si predstavljala, da se bo znova znašla v zaspanem rodnem kraju, živela v hiši, v kateri je odraščala, in prevzela očetovo čebelarstvo. Ponavljanje pa ni tuje niti Lily Campanello. Ko se z mamo preseli v New Hampshire za zadnji letnik srednje šole, obe upata na nov začetek.
In za kratek čas je nov začetek prav tisto, kar Olivia in Lily potrebujeta. Njuni poti se križata, ko se Asher zagleda v novo dekle na šoli, in ko si tudi Lily ne more kaj, da se ne bi zaljubila vanj. Ob Ashu je prvič srečna. Kljub temu se sprašuje, ali mu lahko popolnoma zaupa …
Nekega dne se Olivia oglasi na telefon: Lily je mrtva in Asherja zaslišuje policija. Olivia vztraja, da je sin nedolžen. Bi pa lagala, če pri njem ne bi opažala napadov jeze, kakršne je tudi pri njegovem očetu. Ko preiskava teče, spozna, da ji je sin več prikrival kot povedal. In Olivia iz prve roke ve, da skrivnosti odražajo preteklost, ki jo želimo pustiti za seboj – ter da le redko poznamo bližnje tako dobro, kot mislimo, da jih.
Platonov, Andrej Platonovič: Džan
Nazar Čagatajev dobi nalogo pomagati puščavskemu ljudstvu svoje matere.
Mladega ekonomista Nazarja Čagatajeva iz Moskve pošljejo v Turkmenijo na pomoč njegovemu izčrpanemu, brezciljno tavajočemu nomadskemu ljudstvu Džan. Tako se znajde v arhetipski vlogi, saj »mora v puščavi prebuditi ‘dušo, ki išče srečo’, sirotne ljudi pa kot pastir in prerok popeljati v zemeljski raj« (iz spremne besede Draga Bajta).
Andrej Platonov, eden največjih ruskih pisateljev 20. stoletja, je kratki roman Džan napisal leta 1935, v necenzurirani obliki pa je besedilo izšlo šele po avtorjevi smrti. Gre za četrti knjižni prevod Platonova v slovenščino.
Rehman Raja, Saif ur: Hidžra FABULA 2025
Saif v avtobiografskem romanu Hidžra (2024) deli življenje na pred in po: pred je njegovo otroštvo v Rawalpindiju, skupaj z ammo Shakeelo, dvema mlajšima bratoma in veliko družino dedka po materini strani, vsi v isti hiši z odprtim dvoriščem, skozi katerega vstopa nebo, z obredom priprave začimb in skupnih družinskih obrokov; po je pri enajstih letih, ko se amma z mlajšima bratoma pridruži očetu, abbi Shabbirju, v Italiji. Po pomeni dve leti čakanja, preden se jim zaradi dokumentov in uradnih kriterijev lahko pridruži. Dve leti, ko je Saif izpostavljen nevarnosti, ker rad pleše, rad kuha, rad češe svoje sestrične, rad počne »ženske« stvari. Toda po je tudi Italija, ponovno srečanje s starši v majhnem Bellunu, daleč od znanih vonjav in prijateljev, polnem snežne brozge in predsodkov. Ko se poln upov na drugačen sprejem vrne v Pakistan, ga sprejmejo kot italijanskega nečaka, ki ne more več zastopati družinskih tradicij. Obe državi se od njega distancirata, ker ni »čist«. Preveč je Pakistanec za Italijane, preveč je Italijan za Pakistance. Postane apolid, ne po svoji volji, brez države, ki bi ga sprejela, in brez družine, ki bi ga priznala: Saif je istospolno usmerjen oziroma, kot ga imenuje abba Shabbir, hidžra, polčlovek, ki mu mora pretepanje to idejo izbiti iz glave. Kako torej pridobiti pravico do samostojne identitete, če je vse, kar človeka določa, etiketa nekoga drugega? Kako vzpostaviti to identiteto? Deček, razpet med dvema kulturama in žrtev dvojnih predsodkov, je odločen, da bo o svojih željah, identiteti in pripadnosti odločal sam.
Salvioni, Beatrice: Prekleta
Monza, marec 1936: na obrežju reke Lambro pretreseni, napol slečeni dekleti poskušata skriti truplo moškega, ki ima na prsih značko s fašističnim snopom in trobojnico. Francesca v prvi osebi pripoveduje zgodbo, ki ju je pripeljala do tega trenutka. Lepo vzgojena dvanajstletnica iz meščanske družine vsak dan z mostu opazuje dekle, ki se z dvema fantoma igra ob reki, z golimi stopali in zavihanim krilom, z opraskanimi in z blatom zamazanimi nogami. Rada bi se spoprijateljila z njo, čeprav jo imajo drugi za izobčenko, ki nad druge pošilja prekletstva, zato jo prezirajo in ji pravijo Prekleta. Toda Francesco privlačita njena odločnost in neustrašnost. Prijateljstvo stketa po kraji češenj in prvi laži, ki jo Francesca izreče. Ob vojni v Abesiniji, bolečini zaradi izgube in najstniškem nemiru se Francesca z Maddaleno spoprijatelji in se nauči razkrivati zlorabo moči, zlasti moške, v obdobju ozkogledega konformizma fašistične Italije. Prekleta je navdihujoča zgodba o prijateljstvu dveh deklet in vznemirljiv roman o odraščanju, postavljen na italijansko podeželje v tridesetih letih prejšnjega stoletja.
Šustić, Dora: Psi FABULA 2025
Posameznik v sebi nosi številne plasti osebnosti, pretkane z raznolikimi izkušnjami, še zlasti, če gre za mlado dekle, ki zapusti domačo Reko in se odpravi študirat filmsko režijo v Prago, piše roman in se zaplete v strasten odnos s turškim fotografom, ujetim v žalovanje za pokojno ženo iz Andaluzije. Pripovedovalkina pot se pretaka v hipnotično pripoved o neustavljivem hrepenenju in notranje razklanem svetu sodobne milenijske generacije, ki se ne more znebiti grenkega priokusa razpetosti med materialnim obiljem in duhovno praznino, emancipacijo in seksualno svobodo, do soočenja z duševnimi in telesnimi omejitvami. Roman Psi brez ovinkarjenja odkriva surove trenutke samodestruktivnosti, ki prekinjajo valove mladostniške zanesenosti.
Tawada, Yoko: Razkropljeni po zemlji FABULA 2025
Po esejski zbirki Eksofonija, izdani leta 2024, bomo japonsko pisateljico Yoko Tawada prvič spoznavali tudi v prozi. Roman Razkropljeni po zemlji (Chikyū ni chiribamerarete, 2018), katerega angleški prevod je bil finalist ameriške nacionalne knjižne nagrade za prevodno književnost leta 2022, je stkan iz prvoosebne pripovedi različnih protagonistov – popotnih figur, tujcev in outsiderjev, ujetih v vmesnostih. Med njimi izstopa Japonka Hiruko, ki po spletu družbeno-ekoloških katastrof »izkoreninjena« obtiči v Evropi. S tovariši z vseh vetrov, ki jih spozna med iskanjem rojaka, s katerim bi lahko znova spregovorila v materinščini, se odpravi na jezikovno odisejado. Roman poleg migrantstva osvetljuje še druge pereče teme sodobnega življenja, kot so naravne nesreče, problematike jezika, narodnosti, spola in identitete na splošno, pri čemer bralca nagovarja, naj se odpove okorelim pojmovanjem »čistosti«, »izjemnosti« in podobnih kulturnih esencializmov, Hirukino »brodolomstvo« pa prikaže kot povod za ustvarjalnost in nove začetke. Roman je prvi del trilogije, katere preostala dela sta izšla leta 2020 (Hoshi ni honomekasarete, Uzrti v zvezdah) oziroma 2022 (Taiyō shotō, Otočje sonca).
Nesbø, Jo: Nočna hiša
Prekaljeni norveški avtor kriminalk se v svoji novi knjigi v najboljši maniri loti zanj novega žanra, klasičnega grozljivega romana, ter ga večplastno nadgradi.
Štirinajstletnega Richarda Elauveda po tragični smrti staršev v požaru pošljejo k teti in stricu v odmaknjeno mestece Ballantyne. Richard si hitro pridobi sloves izobčenca, in ko izgine sošolec Tom, vsi posumijo, da je za njegovo izginotje odgovoren novi, jezni fant. Nihče mu ne verjame, ko pravi, da je telefonska govorilnica na robu gozda vsrkala Toma v slušalko kot v grozljivki. Nihče razen prijateljice Karen, ki Richarda spodbudi, da se loti razvozlavanja sledi, ki jih policija noče raziskati. Na podlagi številke, ki jo je Tom poklical iz telefonske govorilnice, najde zapuščeno hišo v Zrcalnem gozdu. Tam v oknu zagleda grozljiv obraz. Nato mu začnejo na uho šepetati glasovi …
‘Veš, kdo sem. Zgorela bo. Tista, ki jo imate radi, bo zgorela. Glede tega ne morete storiti ničesar.’
Najbolje prodajani avtor kriminalk Nesbø, ki si je vzel odmor od svoje detektivske serije, v kateri nastopa Harry Hole, v ambiciozni novi grozljivki Nočna hiša pokaže zanesljivo pisateljsko roko pri ustvarjanju trenutkov pristne groze. Nesbø ne trati časa za uverturo, v romanu se groza začne takoj. In se od tam naprej samo še krepi. Bralcu se postavljajo vprašanja, komu verjeti in v kaj verjeti, in kako se lahko človek spremeni, ko se nemogoče spremeni v mogoče in se nepredstavljivo razkrije.
Pauli, Katja L.: Prevare à la carte
Nadaljevanje drugega dela trilogije Katje Pavli Prevare a la carte, ki je izšel marca 25′, je znova družbeno kritičen, na čase romantično in humorno obarvan. Bralstvo popelje v svet, ki je poln intrig, maščevanja, čaščenja materialnih dobrin na eni strani in stremenja k pravim vrednotam na drugi. Ni vseeno s kom se družimo, še manj vseeno je, če smo posteljo delili s sociopatom in se mu s svojimi dejanji zamerili.
Leto dni po umoru Vanese Nathalie še vedno razjeda vprašanje – kdo je resnični morilec? Je umor zagrešil kdo iz druščine, s katero je načrtovala poslovni zlom svojega bivšega moža Jörga in njegove dolgoletne ljubice Vanese? Za Vanesino smrt je bil obsojen Jörg, ki pa je bil v času umora z Nathalie. A ona mu alibija ne da. Grožnje, ki jih je izrekel tistega večera, ji namreč dajejo slutiti, da bosta s sinom varna le, če Jörg ostane za rešetkami. Zgodba bralca popelje od dunajskih ulic do slovenskega Krasa, kosovskih vasic in obal Jadranskega morja ter razkriva, da kdor išče maščevanje, naj izkoplje dva groba.
Hilton, James: Izgubljeno obzorje
Izgubljeno obzorje, razburljiv in brezčasen roman, je mojstrovina fantastične literature in ena največjih klasik dvajsetega stoletja. Osupljiva zgodba o revoluciji, utopiji, čustvih in pustolovščinah, ki se odvija v skritem gorskem kraju, znanem le kot Shangri-La.
Pustolovska uspešnica Jamesa Hiltona o vojaku, ki globoko v Tibetu naleti na največje svetovno upanje za mir: dolino Šangri-La. Hugh Conway je med bojevanjem v jarkih prve svetovne vojne videl človeštvo v njegovi najslabši luči. Sedaj, več kot desetletje pozneje, je Conway britanski diplomat, ki deluje v Afganistanu in se znova sooča z vojno – tokrat ga državljanski konflikt prisili, da z letalom pobegne iz države.
Ko Conwayjevo (britansko diplomatsko) letalo strmoglavi visoko v Himalaji, Conwayja in druge preživele najde skrivnostni vodnik, ki jih privede do osupljivega odkritja: skrivne doline Shangri-La. Več kot dvesto let skrita pred svetom je Shangri-La kot raj – v rodovitni dolini njeni prebivalci stoletja živijo v miru in harmoniji. A ko vodja samostana Shangri-La zboli, se morajo Conway in drugi soočiti s strašljivo mislijo na vrnitev domov v svet, ki mu grozi, da ga bo raztrgala vojna.
Le Guin, Ursula K.: Nebeški mlin
Svet pretresajo nasilje in okoljske katastrofe, vlada vsesplošno pomanjkanje – hrane, prostora, duše. Glavni lik, poimenovan George Orr – očitna aluzija na Georgea Orwella –, z grozo ugotavlja, da njegove sanje spreminjajo resničnost sedanjosti in celo preteklosti. Zbegan poišče pomoč pri psihiatru Williamu Habru, a postane žrtev ambicij iztirjene znanosti. Nebeški mlin zamelje …
Nebeški mlin je literarno delo izjemnega pomena. V njem pisateljica s spoznavno dojemljivostjo in etično občutljivostjo ne samo začuti in opiše stehnicizirani svet brezupa, v katerem so si ljudje povsem podvrgli naravo in poteptali kozmična načela stvarstva, temveč s pronicljivo intuicijo tudi že razkrinkava vzroke za obstoj takšnega sveta in vzvode njegovega delovanja. Ursula K. Le Guin mojstrsko obelodanja nevarnosti zlorabe moči in človeško samouničevalnost ter postavlja bistvena vprašanja o naravi resničnosti same.
Pred nami je dih jemajoča znanstvenofantastična klasika.
Hancman, Iva: Mozaik
Po neuspehih v domačem kraju se pisatelj v iskanju lastne sreče odpravi v Pariz. Tam se ustali v zakotnem gostišču sorojencev Vautour in začne delo pri komajda delujoči časopisni hiši. Navdih se zdi v brezupnih okoliščinah nedosegljiv pojem, dokler se ne pojavi v podobi mistične Thalie.
Je muza ključ do uspeha? Ali pa le predstavlja začetek konca življenja, kot ga je poznal?
Čaušević, Jasmin: Stanislav Slavc Šikonja z jadrnico Bea okoli sveta
V pričujoči knjigi je zbran zadnji, skoraj triletni del življenja Slavca Šikonje. Po številnih uspehih gorništva in alpinizma se je v njegovih takratnih besedah in stavkih razbrala ljubezen do narave in živali ter o neskončni ljubezni tudi do morja in jadranja.
Dnevnik, ki ga je delno pisal sam in objavljal na spletu, so s svojimi fotografijami in zapiski dopolnili njegovi sojadralci Aleš Drinovec, Eduard Špendl ter Matjaž Chvatal. Ves pisni in fotografski material priča o tem, kakšno željo in moč je imel Slavc, da bi dosegel še eno zmago – prepluti svet s komaj deset metrov veliko jadrnico. Preplul je tri oceane in širna morja ter se znašel v pasteh neviht z dežjem, strelami in močnimi vetrovi.
Napisal je, da so bili visoki valovi včasih na trenutke podobni goram, ki jih je imel tako rad, a ni obupal. In samo malo, čisto malo mu je zmanjkalo do želenega cilja, ki pa ga žal ni dosegel. S svojo trmo in močnim značajem bi mu zagotovo to tudi uspelo, a bolezen je bila tokrat vseeno močnejša.
Báidez, Carlos: Čudežni fant: življenje in igra Luke Dončića
Dolgo pričakovana biografija, ki opisuje bleščečo življenjsko in poklicno pot Luke Dončića, enega največjih slovenskih športnikov v zgodovini.
Španski športni novinar Carlos Báidez je napisal biografijo o čudežnem mladem košarkarju, ki je komaj trinajstleten začel kariero pri španskem Realu iz Madrida, s tem klubom osvojil vse obstoječe evropske nagrade, leta 2017 pa s prijateljem Goranom Dragićem popeljal domačo reprezentanco do največjega uspeha slovenske košarke vseh časov. Kmalu se je uveljavil tudi kot eden najboljših igralcev v ameriški ligi NBA, njegovo kariero pa že primerjajo z velikani, kot so Michael Jordan, Kobe Bryant in LeBron James.
Luka Dončić, izjemen športni talent in še večji človek, predstavlja slovenske sanje – s človečnostjo, trudom, spretnostjo in predanostjo zapisuje ime svoje domovine med zvezde, kjer nič ni nemogoče. Knjiga je veliko več kot le njegova biografija; prinaša fascinantno novejšo zgodovino košarke in na sodobno igro gleda s povsem drugačnimi očmi.
Finkel, Michael: Tat umetnin: resnična zgodba o ljubezni, zločinu in nevarni obsedenosti
Michael Finkel v knjigi Tat umetnin predstavlja izjemno zgodbo Stéphana Breitwieserja, tatu umetnin, ki je v manj kot desetletju ukradel več kot 300 umetniških del, ne da bi jih kdaj prodal. Njegova tatvina ni bila motivirana z denarjem, temveč z neustavljivo željo po lastništvu lepote. Skupaj s svojo partnerico je načrtoval in izvajal tatvine, ki so presenečale muzejske kustose in preiskovalce.
Knjiga temelji na poglobljenih intervjujih z Breitwieserjem, preiskovalci in umetnostnimi strokovnjaki ter razkriva, kako je deloval, kako je uspel toliko časa ostati neopažen in kaj je na koncu privedlo do njegovega razkritja. Finkel raziskuje tanek preplet med ljubeznijo do umetnosti in zločinom ter osvetljuje psihološki profil posameznika, ki je lastno materino podstrešje spremenil v zasebno galerijo ukradenih mojstrovin.
Knjiga Tat umetnin ni zgolj kriminalna pripoved, temveč prinaša vpogled v kompleksno miselnost posameznika, ki je preizkusil meje svojega talenta in sreče, dokler ga ni lastna nepremišljenost pripeljala do padca. Knjiga ponuja izjemno bralno izkušnjo za vse, ki jih zanimajo resnične zgodbe o tatvinah, umetnosti in človeški obsedenosti.
POEZIJA
Dular, Mirjam: Biotija: Niagara gibko padajočih besed: četrta zbirka fotoverzov
Avtorica je v svoji četrti pesniški zbirki Biotija odtiskovala utrinke, ki jih zajema tudi fotografija. To je prepletanje poezije in fotografij in obratno. Živimo v svetu vizualij, v katerem je vse zreducirano na poste in le redko naj bi se poglobili v besedišče.
Prešeren, France: Poezije
Prešernove Poezije sodijo na knjižno polico v vsakem slovenskem stanovanju. Klasik izpred dveh stoletjih nam ima vedno znova kaj povedati, njegova spoznanja pa so aktualna za vse čase.
15. decembra leta 1846 je z letnico 1847 izšla zbirka izbranih Prešernovih pesmi z naslovom Poezije. Pesmi, ki so bile uvrščene v zbirko, je Prešeren skrbno izbral. V knjigi najdemo dela velikana slovenske književnosti razporejena po naslednjih tematikah: pesmi, balade in romance, različne poezije, gazele, sonete in Krst pri Savici.
Prešeren je Slovencem to, kar je Shakespeare Angležem ali Goethe Nemcem. Njegove pesmi so se nam vrasle v srce in dušo, hkrati pa je z njimi ustvaril tudi temelje slovenskega pesniškega jezika. Ustvaril je dragoceno izročilo, zaznamoval in postavil visoka oblikovna in izrazna merila vsem prihodnjim generacijam. Prešernova poezija pomeni bogastvo misli, globino čustev in daljnosežnost vizije v dovršenih pesniških oblikah, ki sodijo med najvišje uresničitve zahodnoevropske poezije.
Vegri, Saša: Obhod v času: izbrane pesmi
Edinstvena antologija, ki poleg že znanih prinaša tudi nekatere še neobjavljene pesmi iz zapuščine Saše Vegri, velikega ženskega glasu slovenske poezije 20. stoletja.
V šestih pesniških zbirkah za odrasle je Saša Vegri ustvarila unikaten opus, ki pomeni izjemno prelomnico in pridobitev za sodobno slovensko poezijo. V svojih pesmih je presekala z umetno ustvarjenimi podobami materinstva in ženstvenosti, ki jih je prepričljivo nadomestila z živo, deromantizirano izkušnjo sodobne ženske. Čeprav je iz zbirke v zbirko drzno eksperimentirala tudi v formalnem smislu, je po krivici ostajala v senci pesniških sodobnikov moškega spola.
STROKOVNA LITERATURA IN NELEPOSLOVJE
Foley, John: Šah-mat!: čudoviti svet šaha
Šah mat je izjemno pregledna, zabavna in poučna knjigo o šahu, ki temelji na letih izkušenj. V njej bralci korak za korakom spoznajo igro, vse figure in veliko potez, ki igro šaha zapeljejo na nov nivo. Primerna je za začetnike in tiste, ki želijo postati boljši igralci.
V predgovoru knjige je zapisano, da je šahovnica samo deska z 32 negibnimi figurami – ali pa čarobni svet, v katerega lahko vstopiš. Figure oživijo in zbudi se zabavni in vznemirljivi svet šaha.
Knjiga vsebuje pedagoški pristop, ki temelji na letih izkušenj in ga spremljajo zabavno predstavljena dejstva.
Knjiga bralce vodi od zgodovine šaha, do razlage posameznih figuric, postavitve, potez, strategij. Naučimo se zvijač, bontona, napada in obrambe. Jezik je preprost, razumljiv in jedrnat. Besedilu so dodane ilustracije, diagrami in fotografije.
Stupica, Janez: Bobby Fischer: šahovski genij
Knjiga govori o legendarnem ameriškem šahistu Bobbyju Fischerju (1943-2008), ki je odvzel Sovjetom dolgoletni šahovski primat. Po velikih zmagah na medconskem tumirju in na kandidatskih dvobojih je leta 1972 v dvoboju premagal še svetovnega šahovskega prvaka Borisa Spaskega ter tako postal enajsti svetovni šahovski prvak. Najboljši med najboljšimi je postal sam, brez pionirskih domov, stalnih trenerjev in neplačanih sekundantov. Z lastnimi silami se je vzpenjal proti vrhu šahovskega Olimpa. S svojim izjemnim talentom, z željo po uspeha in vero v pravilnost svojih zamisli je porušil vse pregrade pred seboj. In to je storil v državi, ki takrat še ni imela posluha za šah!
Fischer je bil profesionalec, ki je šahu dvignil ugled in ceno. Vendar ni bil lovec na denar. To je najbolje dokazal leta 1975, ko bi moral braniti naslov svetovnega prvaka v dvoboju z izzivalcem Anatolijem Karpovom. Ker Mednarodna šahovska zveza ni sprejela njegovih zahtev po spremembi pravilnika za dvoboje, se je naslovu svetovnega prvaka odpovedal, se odrekel tekmovanjem in z njimi tudi visokim nagradam. Čeprav je sedel na šahovskem prestolu samo tri leta, ga imajo mnogi za največjega šahovskega genija.
Knjigo o Bobbyju Fischerju je napisal šahovski mojster in štirikratni slovenski prvak Janez Stupica. V njej obsežno govori o nenavadnem in asketskem življenju ameriškega šampiona, kronološko pa predstavi vse Američanove nastope na turnirjih, olimpijadah in dvobojih. Med množico znanih Fischerjevih partij je avtor izbral 100 tistih, ki so po njegovi presoji najboljše ali najbolj značilne za Bobbyjev igralni slog. Pred partijo je na kratko predstavljen Fischerjev nasprotnik, pogosto se s fotografijo ali karikaturo. Skoraj vse partije so komentirane, dobra polovica podrobno. Opombe k partijam ponujajo bralcu poleg šahovskega pouka tudi kopico pregovorov, izrekov in drugih življenjskih modrosti. Ker je dolgočasje najhujši greh poučevanja, je avtor navedel veliko šaljivih iskric in anekdot, kot poseben didaktični pripomoček pa je uporabljal metodo razgovora z bralcem.
Stupica, Janez: Aljehin: šahovski umetnik
Knjiga je posvečena četrtemu svetovnemu šahovskemu prvaku, genialnemu ruskemu šahistu Aljehinu. Aleksander Aleksandrovič Aljehin (1892-1946) je nosil šahovsko krono dvakrat, prvič v obdobju 1927 – 1935 in drugič v obdobju 1937 – 1946. Bil je izobražen mož, obvladal je šest svetovnih jezikov in dosegel naziv doktorja pravnih znanosti. Njegovo življenje je bilo dramatično, saj je kot častnik sodeloval v dveh svetovnih vojnah, na fronti se je znašel tudi med oktobrsko revolucijo. Med prvo svetovno vojno je bil ranjen, med rusko revolucijo pa celo obsojen na smrt. V zadnjem hipu ga je rešil voditelj Rdeče armade Lev Trocki, ki je bil šahovski zanesenjak. Kmalu po revoluciji je Aljehin zapustil rdečo Moskvo in se preselil v svetovIjanski Pariz. Med drugo svetovno vojno so mu nacisti zaplenili premoženje in ga premestili v Prago. Nazadnje ga je usoda popeljala še v Španijo in na Portugalsko. Za Aljehina je bila značilna izredna ljubezen do starodavne kraljevske igre. Njegovi šahovski uspehi so temeljili na obsežnih otvoritvenih pripravah, odličnem spominu, izjemni intuiciji, ostrem kombinacijskem očesu in neupogljivi volji do zmage. Zanj šah ni bila igra, pač pa umetnost, v kateri je združeval strategijo s taktiko, fantazijo z znanostjo in kombinacije s pozicijsko igro. Zato je v zakladnico šahovske umetnosti prispeval veliko več kot njegovi sodobniki. Knjigo je napisal šahovski mojster in štirikratni slovenski prvak Janez Stupica.
Stupica, Janez: Veliki šahovski turnirji 1851-1911
V knjigi Janez Stupica, jugoslovanski šahovski prvak leta 1968 in večkratni slovenski prvak, uveljavljeni pisec slovenskih knjig o šahu, opisuje prvih šestdeset let šahovskih tekmovanj.
Predstavlja nam 28 velikih mednarodnih turnirjev, ki so potekali v obdobju od leta 1851 do 1911. Iz vsakega je izbranih 10–15 odločenih partij, ki so zanimive, poučne ali vsaj take, da v opazovalcu vzbujajo estetsko doživetje.
Praviloma so prve tri partije opremljene s komentarjem didaktične vsebine, izbrane pa so tako, da pred bralcem postopoma nastaja mozaik najpomembnejših šahovskih otvoritev. V celoti je navedenih 365 partij, od teh pa je 87 opremljenih z obsežnimi pojasnili.
Z njimi želi bralca ne samo poučevati, ampak tudi zabavati in vzpodbuditi k razmišljanju. Pri tem uporablja notranji dialog z bralcem, poosebljanje šahovskih figur, navajanje izjav znamenitih šahistov, pa tudi pregovorov, izrekov in aforizmov.
Pri pregledovanju partij bo bralec lahko opazil, kako so se skozi čas spreminjale in izpopolnjevale otvoritve ter kako se je romantični šah umikal modernemu in ta hipermodernemu. Spoznal bo zmagovalce velikih turnirjev, njihove glavne tekmece in tudi najpomembnejše partije, ki sestavljajo zakladnico šahovske umetnosti.
Shah, Bijal: Biblioterapija : zdravilna moč branja
Biblioterapevtka in svetovalka Bijal Shah v tem edinstvenem vodniku, ki bralcu ponuja preobrazbo, proučuje krepilno moč branja. Predstavi nam zgodovino razvoja terapevtskega branja, pri katerem so imeli pomembno vlogo odlični avtorji in avtorice, kot so stoiki, Montaigne, Eliot in Wordsworth. Poleg tega nam Bijal ponudi zgodbe iz svoje prakse; predstavi nam kliente, ki so našli uteho v velikih literarnih delih, ko so se spoprijemali z žalovanjem, težavami v odnosih ali boleznijo.
Knjiga je polna praktičnih nasvetov in vpogledov v učinke biblioterapije, za piko na i pa nam je avtorica sestavila tudi bralni seznam od A do Ž za vsako razpoloženje ali potrebo. Knjiga je zlasti v našem času dragocen opomnik, da nam je branje lahko v globoko uteho in nam lahko celo spremeni življenje. Delo Biblioterapija je spomenik knjigam, v katerih boste zagledali več kot le priložnost za pobeg iz vsakdanjosti, saj omogočajo tudi pristno skrb zase.
Svendsen, Lars Fr. H.: Filozofija osamljenosti
Lars Svendsen (rojen 1970) je norveški filozof, profesor filozofije na Univerzi v Bergnu. Pisal je o filozofiji strahu, svobode, upanja, zla, dolgčasa in tako dalje, skupaj več kot 10 knjig, ki jih prevajajo po vsem svetu. V Filozofiji osamljenosti se je spoprijel s široko razpredenim in sprejetim urbanim mitom: da živimo v dobi epidemije osamljenosti.
Ko se bliža božični čas, takrat še zlasti, ne pa samo takrat, začnejo mediji množično pisati o osamljenosti. Pišejo o epidemiji osamljenosti, trdijo, da je osamljenih ljudi vedno več, da smo ljudje ob poplavi vseh mogočih elektronskih komunikacij in socialnih medijev še bolj osamljeni. Iz teh premis je pri nastajanju Filozofije osamljenosti izhajal tudi Lars Svendsen – in kot zapiše čisto na začetku, se je kot napačno izkazalo čisto vse, kar je mislil, da ve o osamljenosti.
Osamljenost je zapleteno vprašanje, toliko bolj, ker ima tako negativen predznak. Toda prisotna je povsod in pri vsakem, vsaj sem in tja v življenju. Osamljenost je pri nekom lahko posledica trenutnih okoliščin in bo že jutri pozabljena, pri drugem je resna psihična motnja, ki človeka zaznamuje za vse življenje. Osamljeni imajo nekaj značilnih osebnostnih lastnosti, med njimi zagledanost vase, nezaupljivost do drugih, sebičnost, slabo samopodobo …
Nekaj več je osamljenih med mlajšimi in starejšimi, tistimi po koncu aktivne delovne dobe. Več je tudi osamljenih moških, kot žensk, a na splošno večina raziskav ne kaže, da bi bilo osamljenih danes kaj več, kot jih je bilo včasih. Večja težava, kot opozarja Svenson, je, da imamo premalo samote. Celo, ko se umaknemo v osamo, le težko zdržimo brez elektronskih igračk, a še takrat, ko se jim vendarle nekako upremo, imamo glave polne misli na druge. Sami s seboj smo redkokdaj. Tega večinoma niti ne znamo in ne vemo, kaj s tem početi.
Nhất Hạnh: Brez blata ni lotosa: umetnost preoblikovanja trpljenja
Knjiga Brez blata ni lotosa: Umetnost preoblikovanja trpljenja, ki jo je napisal svetovno priznani budistični učitelj in mojster čuječnosti Thich Nhat Hanh, je dragocen vodnik za vsakogar, ki se v življenju sooča z bolečino, stisko ali čustvenimi izzivi. Thich Nhat Hanh v svojem delu poudarja, da se prava sreča skriva v soočenju z lastnim trpljenjem, ne pa v begu pred njim. Namesto, da bi se bolečini izogibali z različnimi oblikami uživanja ali odvračanja pozornosti, avtor bralcem ponuja učinkovite metode, kako se z njo soočiti, jo sprejeti in jo tako postopno preobraziti.
Bralci bodo skozi knjigo spoznali praktične tehnike, kot so čuječno dihanje, zavestno ustavljanje in globoka koncentracija. Te preproste, a učinkovite vaje pomagajo ustvariti notranjo umirjenost in energijo pozornosti, ki nam omogoča, da svojo bolečino jasno vidimo, sprejmemo in postopoma ozdravimo. Thich Nhat Hanh s svojo značilno preprostostjo in modrostjo pokaže, kako biti v stiku s trpljenjem, ne da bi nas pri tem prevzelo ali obremenilo.
Njegovo ključno sporočilo je: »Ko vemo, kako trpeti, trpimo veliko manj.« Zavedanje, ki ga razvijemo skozi tehnike čuječnosti, ne le pomiri naše bolečine, temveč odpira tudi vrata novemu življenjskemu veselju, občutku svobode in pristnejši sreči. Knjiga vas bo navdihnila, da boste v svojem vsakdanu prepoznali majhne čudeže, ki jih običajno prezremo, ter zaživeli bolj polno, zadovoljno in zavestno življenje.
Fukuyama, Francis: Liberalizem in njegove tegobe FABULA 2025
Francis Fukuyama v knjigi Liberalizem in njegove tegobe stopi v bran klasičnemu liberalizmu. Izlušči tri glavne argumente v njegov prid: pragmatičnega, ker liberalizem omogoča mirno sobivanje različnosti, moralnega, ker ščiti temeljno človeško dostojanstvo in avtonomijo, in gospodarskega, ker prinaša rast in z rastjo povezano dobro.
Avtor analizira očitke liberalizmu, ki prihajajo z leve in desne. Okrca neoliberalizem, ki se je ponekod razmahnil do skrajnosti, in zagovarja tezo, da socialne blaginje za vse ni mogoče doseči brez vmešavanja države.
V tej živahni knjigi se dotakne tudi pojava interneta, ki ni razpršil moči, kot so mnogi upali, pač pa se je moč skoncentrirala v peščici orjaških platform. Te z uporabniki manipulirajo, krepijo njihova (zmotna) prepričanja, spodkopavajo demokratično razpravo in podatke izrabljajo za trženje. Kaže, da so se liberalne ureditve znašle v duhovnem vakuumu.
Fukuyama vidi rešitev v tem, da kot družba in kot posamezniki spet postanemo zmerni.
Lanier, Jaron: Čigava je prihodnost?
Jaron Lanier, ki nas je lansko leto navdušil z uspešnico 10 razlogov da takoj ukinete račune na družbenih omrežjih, je eden izmed najvplivnejših mislecev našega časa. Je računalničar, vizualni umetnik, filozof. V knjigi Čigava je prihodnost, svojem najbolj ambicioznem delu, piše o sodobni informacijski ekonomiji, kjer v zameno za brezplačne priboljške veliki spletni strežniki zbirajo podatke o uporabnikih in jih skrivaj prodajajo tretjim stranem, ki potem skušajo vplivati na potrošnjo, vedenje in življenje vseh nas – običajni ljudje pa od svojega prispevka v internetu ali na družbenih omrežjih nimamo ničesar.
Avtor predlaga alternativno družbo bližnje prihodnosti, v kateri bi bilo lahko drugače; podatki ljudi bi bili ustrezno ovrednoteni in bi uporabnikom prinašali zaslužek, to pa bi spodbudilo preglednejšo, bolj humano svetovno ekonomijo, da bi polno zaživela v novem tehnološkem ciklu. Tako bi tudi človek vnovič pridobil veljavo, si zagotovil varnost in ohranil dostojanstvo.
Majdič, Gregor: Biologija ljubezni: znanost o navezanosti in privlačnosti
Ideja romantične ljubezni se je rodila v srednjem veku s trubadurji, toda ljubezen seveda veliko starejšega izvora. Smo del narave in narava se razvija že milijarde let. Privlačnost, povezovanje in navsezadnje ljubezen so resda novejši dosežki evolucije, toda izvor teh čustev sega veliko dlje od srednjega veka, ki je bil, gledano skozi prizmo geološke zgodovine planeta, pred komaj ‘nekaj sekundami’. Privlačnost, sodelovanje in povezovanje so razvojne prednosti, saj so pomagali posamezniku preživeti, preživetje posameznika pa je ključno za preživetje vrste, kar je tudi glavni smisel vseh evolucijskih procesov. Čeprav drugačna od ljubezni in poželenja, je povezanost posameznika s skupino prisotna pri številnih živalskih vrstah.
Mravlje in čebele ter nekateri pajki živijo v velikih kolonijah in delujejo skupaj, kar jim pomaga preživeti in se širiti v svojem okolju. Ribe pogosto vidimo v velikih jatah, ki varujejo posameznice in zagotavljajo obstoj vrste. Pištolske kozice živijo v velikih kolonijah, v katerih je vloga posameznikov natančno določena. Če gremo še dlje navzdol po razvojni lestvici, lahko vidimo, da se pogosto združujejo celo bakterije in ima izmenjava genskega materiala med posamezniki, v nasprotju s splošnim prepričanjem, zelo zgodnji izvor.
Danes vemo, da so bakterije in praživali razvile prav posebne procese izmenjave genov, kar pomaga preživeti posameznikom znotraj vrste. Če bi bile odvisne samo od vegetativnega nespolnega razmnoževanja, bi vrste zaradi kopičenja škodljivih mutacij v genomih lahko izumirale, zato so se mehanizmi izmenjave in spreminjanja genov pojavili zelo zgodaj v evoluciji. Vse te prve oblike sodelovanja med spoloma so omogočale razvoj privlačnosti in povezovanja. To se je sčasoma pri sesalcih, ptičih in verjetno še prej pri dinozavrih razvilo v posebne odnose med samicami in njihovimi mladiči ter med moškimi in ženskimi partnerji.
A zakaj potrebujemo spolno razmnoževanje, ki se je na koncu, skozi evolucijo, pri ljudeh razvilo do ljubezni? Kaj ne bi bilo veliko preprosteje, če bi se množili tako, da bi se delili na pol? Ali odložili nekaj celic, iz katerih bi se razvilo novo človeško bitje, podobno, kot lahko iz mladike zraste novo drevo. To so vprašanja, na katera odgovarja prof. Majdič v tej analizi nastanka razvoja čustva, ki je eno najpomembnejših za zagotavljanje razvoja človeške vrste.
Lorenčič, Danaja: Iskanje izgubljenega jaza: okrevanje s psihoterapijo
Danaja Lorenčič se vrača že s svojo tretjo knjigo v kateri piše o psihoterapiji. V knjigi opisuje svojo izkušnjo s psihoterapijo, vključila pa je tudi zgodbe drugih ljudi in k sodelovanju povabila strokovnjake za duševno zdravje.
Knjiga razsvetljuje temo psihoterapije, ki je v Sloveniji še vedno velik tabu. Avtorica v knjigi zelo iskreno govori o tem, kako ji je psihoterapija pomagala, ni pa knjiga le osebna izpoved. Če sta bili prvi dve knjigi po njenih besedah »brutalno iskreni«, si je tokrat dovolila ne razkriti vsega o sebi. Knjiga je polna dragocenih informacij in temeljitega orisa težke poti do življenja, ki je napolnjeno s trenutki sreče, miru in radosti. K sodelovanju je povabila veliko priznanih strokovnjakov za duševno zdravje. V knjigi so navedeni tudi vsi centri in oblike pomoči za tiste, ki jo potrebujejo.
Troha, Gašper: Slovenska dramatika in tuji vplivi po letu 2000
Monografija Slovenska dramatika in tuji vplivi analizira slovensko dramatiko, ki je nastajala od devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Ob tem analizira najvidnejše evropske in svetovne literarne pojave, predvsem gledališče »u fris«, ne več dramske gledališke tekste in dramske gledališke tekste, ki so odločilno vplivali na razvoj slovenske dramatike v zadnjih tridesetih letih. S primerjalno metodo analizira tako dramske tekste kot tudi gledališke uprizoritve. Monografija pokaže, da je slovensko gledališče po nekajletni krizi, ki jo je reševalo s povečanim številom dramatizacij slovenskih in svetovnih romanov, hitro ujelo korak z aktualnimi svetovnimi dramskimi formami. Prav to je povzročilo kreativni dialog slovenskih dramatikov in dramates s tujimi vzori, pri čemer so nastala dramska besedila, ki jasno kažejo tuji vpliv, a ga obenem spreminjajo v skladu s slovensko tradicijo.
Grdina, Igor: Prešeren, politika in poezija: [znanstvena monografija s faksimili iz Prešernove zapuščine]
Knjiga začenši s Prešernovimi zadnjimi dnevi in analizo pešanja absolutističnega sistema v poznih predmarčnih letih razvija pesnikov pogled na revolucijo in odnos do pravičnosti, tudi njegovo stališče, da je prišla generacijo prezgodaj. Razkriva Prešernov oddaljeni pogled na francoske predsedniške volitve in njegova mnenja obravnava tudi s stališča advokata, ne zgolj literarnega ustvarjalca. Pomudi se pri njegovem odnosu do razumevanja suženjstva.
S Prešernom kot slovenskim glasnikom marčne revolucije in iskanjem pomena pomladi narodov za njegovo pesništvo pa še pripravi prostor za besedo o Zdravljici ter njeno evolucijo, sporočilo in vpliv.
Di Duca, Marc: The Rough guide to Prague
Polonský, Filip: Prague: [inspire, plan, discover, experience]
Turistični vodniki po Pragi.
Viri opisov: beletrina.si, emka.si, galarna.si, primus.si