NOVEMBER 2022
KNJIŽNIČARKI PRIPOROČATA
Evaristo, Bernardine: Dekle, ženska druga_i
Roman predstavi življenje 12 žensk. Večina od njih so temnopolte Britanke, ki se poskušajo uveljaviti v tem svetu, oziroma najti svoje mesto v patriarhalnem okolju. Usode teh žensk se znotraj poglavij prepletajo, četudi so tako zelo različne. Predvsem njihova ozadja, življenjske odločitve, obdobje, v katerem so živele. Avtoričin svet ni idealiziran. Gre za boj oziroma uveljavitev bodisi v službi ali pa v razmerju. Hkrati pa je v zgodbah polno ljubezni. Liki so kompleksni, vendar v nas vzbudijo empatijo.
Munroe, Randall: What if? 2: additional serious scientific answers to absurd hypothetical questions
Bi se spustili po gasilskem drogu z lune nazaj na Zemljo? Najtežji del je pristanek. Bi hoteli ohladiti ozračje tako, da vsem hkrati odprete vrata zamrzovalnika? Mogoče je čas za kratek uvod v termodinamiko. Želite vedeti, kaj bi se zgodilo, če bi zajahali propeler helikopterja, zgradili milijardo nadstropij, naredili lava svetilko iz lave ali skočili na gejzir, ko izbruhne? Preden se odpravite na potovanje z avtom po kozmosu, nahranite tiranozavra s prebivalci New Yorka ali vsako cerkev napolnite z bananami, se posvetujte s tem praktičnim vodnikom za nepraktične zamisli.
KNJIGA MESECA
19. novembra praznujemo mednarodni dan moških, zato vam v branje ponujamo knjigo z močnim moškim likom, Atticusom Finchem.
Lee, Harper: Če ubiješ oponašalca
Delo pisateljice Harper Lee (1926) iz leta 1960 je ganljiva, s svojevrstnim humorjem začinjena pripoved z ameriškega juga v tridesetih letih dvajsetega stoletja, ki si jo je njena avtorica zamislila kot preprosto ljubezensko zgodbo, a je dosti več kot to, saj skozi nekonvencionalne oči odraščajoče junakinje obravnava mnoga univerzalna bivanjska vprašanja, od rasne nestrpnosti in razredne diskriminacije do revščine.
Kot je ob petdesetletnici izida tega še vedno izredno priljubljenega in branega romana zapisala pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie: »Najboljši romani so tisti, ki imajo kaj povedati, so mnogoplastni in inteligentni, a hkrati znajo biti tudi zabavni. Zmagoslavni dosežek Harper Lee je tak roman.
NOVOSTI
LEPOSLOVJE
Golob, Tadej: Koma
Kako raziskati zločin, če sploh ne veš, da se je zgodil?
Taras se po hudi nesreči na Polhograjski Grmadi prebudi iz kome. Ne le da ga čaka dolgotrajen spopad z zahtevno fizično rehabilitacijo, v njegovem spominu zija obsežna spominska vrzel. Vse je zaprto zaradi covida, zlovešče spremembe se odvijajo tudi na Generalni policijski postaji … Čeprav se Tarasovi sodelavci sprašujejo, ali je epidemija začasno opravila s hudim kriminalom, je resnica bolj temačna: pravo vprašanje je, kaj je njihovemu pogledu skrito. Tadej Golob v Komi suvereno prestopa meje kriminalnega žanra in meri družbeno-politični utrip koronskega časa.
Ihan, Alojz: Karantena
Karantena je novi roman z zgovornim naslovom Alojza Ihana, uglednega zdravnika mikrobiologa in imunologa, pa tudi pesnika, pisatelja in esejista. Za svoje literarno delo je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada, Jenkovo in Rožančevo nagrado, Slovenska znanstvena fundacija pa ga je za strokovne in poljudne prispevke o epidemiji covid-19 izbrala za komunikatorja znanosti za leto 2021. Zato ni nič nenavadnega, da tudi njegovo najnovejše literarno delo prežema tema epidemije, ki je zarezala v naše življenje. Protagonist romana Karantena je rentgenolog srednjih let Andrej Kos, ki želi novo jadrnico preizkusiti v družbi brata Petra in kolega Egona, epidemiologa za prehladne viruse. Sprva brezskrbne počitnice med valovi pa se zapletejo, ko na kopnem izbruhne epidemiološka katastrofa. Vsak od prijateljev situacijo doživlja drugače, vsi pa se začnejo sčasoma zavedati, kaj je v življenju zares pomembno in kaj nas dela ljudi.
Kocbek, Edvard: Partizanski dnevnik: 1938–1945
V Partizanskem dnevniku so prvič na enem mestu zbrana Kocbekova pričevanja v ohranjenih in doslej najdenih dnevniških zapisih, ki so izhajali v knjigah Tovarišija, Listina, Pred viharjem in v Kocbekovih Zbranih delih. Knjigo dopolnjujeta manjši izbor pesmi iz partizanskega obdobja ter izbor člankov in govorov, ki jih je avtor zapisoval in objavljal v času, ko je nastajal dnevnik.
Konda, Jakob: Skrivnost Srži 1
Konda, Jakob: Skrivnost Srži. 2, Padec magije
V Sončni deželi brbota od napetosti. Mogočna vojska je pred nedavnim prečkala njene meje, dolgoletni knez pa se je izkazal za strahopetca, saj je oblast brez vsakega boja predal v roke zavojevalcem – trem skrivnostnim možem, ki jim pravijo Rdeči čarodeji.
Ganej, vojščak nekdanje Knežje vojske, začenja slutiti, da imajo njegovi novi vladarji za bregom nekaj nepojmljivo zloveščega. Ko se njegovi sumi izkažejo za upravičene, je pahnjen v svet spletk in maščevanja, ki ga popelje na dolgo pot, prežeto s starimi pravljicami, pozabljenimi legendami in neverjetnimi bitji ter tesno prepleteno s samo usodo celotnega obstoja.
Skrivnost Srži ni zgolj še eden izmed mnogih domišljijskih romanov, saj navdih črpa iz bogatega izročila slovenske mitologije, polne zlatorogov, kresnikov, ajdov in prastarih, že skoraj pozabljenih bogov.
Marinčič, Katarina: Ženska s srebrnim očesom
Protagonist romana je pisatelj Emil, ki se z novim kolesom, ki ga je dobil od mame, žene in hčerke za petdeseti rojstni dan, odpravi na izlet. Ker neizmerno uživa v pokrajini, se ga odloči podaljšati in po prihodu na prelaz poišče prenočišče. Med samotnim sprehodom po čudovitem smrekovem gozdu sreča starko s polno košaro borovnic, a sredi okornega in rahlo nenavadnega pogovora ju zmoti uničujoča nevihta. Ko nevarnost mine, jo začne Emil iskati, da bi se prepričal, ali je ženska s srebrnim očesom, kot jo poimenuje, na varnem, a je ne najde več. Po vrnitvi v vas pa je po opisu ne prepozna nobeden izmed domačinov, in napetosti med Emilom, ki sumi, da mu nekaj prikrivajo, in pretresenimi prebivalci, ki so v nevihti izgubili domove in lastnino, se začnejo stopnjevati.
Marwan, Ana: Krota
V Kroti spremljamo izsek iz življenja neimenovane protagonistke, ki se je pred kratkim preselila v hišo v odročnem kraju. Dneve preživlja v notranjosti hiše, njen vsakdan občasno zmotijo le obiski poštarja in vrtnarja, prav posebno obiskovalko pa nekega dne najde v bazenu ob hiši. Gre za krastačo, ki nepričakovano vstopi v njeno življenje in ga zapelje iz ustaljenih tirov. Če v prvem delu zgodbe stvari potekajo počasi in imamo občutek, da se pravzaprav nič ne zgodi, se čas v drugem delu odvrti z vrtoglavo hitrostjo. V njem spoznamo protagonistkino (namišljeno) prihodnost, v ospredju je preizpraševanje ženskosti in materinstva. Besedilo je napisano v poetičnem jeziku in je kljub melanholični, tudi boleči vsebini začinjeno s humorjem. Izšlo je v dvojezični knjižici, ki vključuje tudi nagovor Klausa Kastbergerja ob podelitvi nagrad
Plohl, Feliks: Grešnik na kvadrat
Ko je Feliks Plohl pred tremi leti objavil svojo prvo knjigo Vsi moji grehi, je z njo požel nemalo bralskega in kritiškega zanimanja ter odobravanja, bila je tudi nominirana za nagrado za najboljši literarni prvenec. Ob sočnih in necenzuriranih opisih ter številnih duhovitih in samoironičnih dovtipih so se zadovoljno muzali zlasti tisti, ki med platnicami iščejo žmohtne zgodbe, tako zelo resnične, da se zdijo že skoraj izmišljene. Seveda pa so se med njimi našli tudi tisti, ki avtorju kljub vsej prostodušnosti niso bili pripravljeni verjeti. Dvom jim je vzbujal, najsi bo upravičeno ali ne, že naslov knjige – pisatelj naj vendar v njej ne bi razkril prav vseh svojih grehov. Da bodo prišli na račun tudi slednji, je tu še več Plohlovih grehov, dogajalni čas, v katerem se zgodbe odvijejo, pa je tokrat še bolj razpotegnjen, saj nekatere pripovedi segajo še v avtorjeva otroška leta, najbolj sveža pa v čas neposredno pred njegovim prestajanjem zaporne kazni na Dobu.
Zupančič, David: Življenje v sivi coni
Knjiga Življenje v sivi coni je nastala v času pandemije covida-19. V tem času je imel marsikdo o marsičem zelo veliko povedati. Nekateri so bili zelo glasni, nekateri pretreseni do dna duše, drugi samozavestni in uporniški kot še nikoli doslej.
Medtem so se v bolnišničnih sobah in kirurških dvoranah odvijale težke bitke in osebne drame bolnikov. Celotno dogajanje v družbi je sprožilo nastanek izrednih razmer in napetosti svetovne razsežnosti. David Zupančič pripoveduje o tem humorno, poznavalsko in natančno.
Feibel, Thomas: Vse vem o tebi
Nina je obupana. Po neki zabavi neprestano dobiva sporočila z neznane telefonske številke. Pošta ji dostavlja pakete in stvari, ki jih ni nikoli naročila. Nekdo pod njenim imenom vdre v šolski računalniški sistem. In potem pred njenimi vrati celo stoji policija!
Se ji želi maščevati njen nekdanji fant, na katerega jo vežejo vse prej kot prijetni spomini? Na srečo na zabavi spozna Bena. On ji prisluhne in ji poskuša pomagati. Toda ali mu lahko resnično zaupa? Avtor zelo avtentično prikaže, kako Nina vedno bolj izgublja nadzor nad svojim življenjem in svojo identiteto, tako da ne ve več, komu lahko dejansko sploh še zaupa. Sporočila neznanega pošiljatelja dajo zelo dobro slutiti, kako je, če te nekdo neprestano opazuje.
Ferrante, Elena: Izgubljena hči
Leda se na počitnicah prepušča nenadejanemu občutku svobode, potem ko sta odrasli hčeri odšli živet k očetu v Toronto. A kmalu jo povsem obsede Nina, mlada mama, ki jo sreča na plaži in se z njo zaklepeta. Usodno srečanje v Ledi sproži spomine in občutke, ki jo vodijo do nerazumnega dejanja.
Gospodinov, Georgi: Časovno zaklonišče
V romanu spremljamo svojevrstnega Gaustina, ki roma skozi čas, zato ga pripovedovalec za nekaj let izgubi, potem pa ga spet najde v Zürichu, kjer je odprl svojo »kliniko za preteklost«, kjer vsako nadstropje podrobno reproducira posamezno desetletje, kar bolnikom, ki trpijo zaradi izgube spomina, pomaga, saj se znajdejo v času, ki je sinhroniziran z njihovim notranjim časom. A ob uspehih se začne za kliniko zanimati vedno več ljudi: »Prihaja čas, ko se jih bo vedno več želelo skriti v svojo jamo, vrniti se. In to seveda ni ravno lepo. Pripravljena moramo imeti bombna zaklonišča iz preteklosti. Jih pa lahko, če želiš, imenuješ ‘časovna zaklonišča’.« Časovno zaklonišče je satiričen roman, ki zastavlja vprašanje, kako živeti s kritičnim pomanjkanjem prihodnosti, pri tem pa preklaplja med različnimi pripovednimi ravnmi.
Henn, Carsten: Sprehajalec knjig
Carl Kollhoff dela v knjigarni kot dostavljavec knjig. Ko se knjigarna zvečer zapre, odnese knjige strankam, ki ne hodijo zdoma. Nikakor si ne zapomni njihovih imen, zato jih poimenuje po knjižnih junakih, na katere ga spominjajo.
Tako se na večernih obhodih oglasi pri samotarskem bogatašu gospodu Darcyju, nuni Amaryllis, ki ne stopi iz samostana, gospe Nogavički, ki ne ve, kaj bi sama s sabo, pri Effi Briest, ki je nesrečna v zakonu. Nekega dne se Carlu na obhodu pridruži živahna devetletnica Saša in mu spremeni pogled na ljudi, ki jim nosi knjige.
Hoffmann, E. T. A.: Hudičevi napoji: zapiski iz zapuščine kapucina brata Medarda
Karizmatični kapucin Medarus v samostanu najde čudežno stekleničko z zlodejevo tekočino. Ko jo popije, se mu življenje zapolni z vizijami, norostmi, umori, pregrehami, zlobo, zabavo in kesanjem. Ko ubije taščo in brata svoje izvoljenke, princese Avrelije, in je njegovo hudičevo delo razkrinkano, je edina rešitev ta, da pobegne, vendar ga tudi na begu zasleduje glas morilskega dvojnika. Briljanten opis razcepljene osebnosti skozi pustolovsko zgodbo grešnega meniha, ki doživlja globok proces kesanja, na koncu romana pa je poplačan z odkritjem slikarjevega dnevnika.
King, Stephen: 22. 11. 1963
Roman kultnega pisca grozljivk Stephena Kinga 22. 11. 1963 je bolj zgodovinsko obarvan, saj spada v žanr alternativne zgodovine in se s tem postavlja ob bok romanom, kot sta Človek v visokem dvorcu Philipa K. Dicka in Podzemna železnica Colsona Whiteheada, po njem pa je bila leta 2016 posneta tudi miniserija. Naslov romana se nanaša na umor ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, ki se je zgodil 22. novembra 1963 in do temeljev pretresel ne samo ZDA, temveč ves svet. Protagonist romana, učitelj angleščine Jake Epping najde prehod v točno določen trenutek v času, ki mu daje možnost, da slavni atentat prepreči. Slediti začne atentatorju Leeju Harveyju Oswaldu, obenem pa se zaljubi v knjižničarko Sadie, tu pa se zgodba šele dobro začne.
Kolanović, Maša: Spoštovani žužki in druge srhljive zgodbe
Kdo so žužki, ki naseljujejo kratko prozo hrvaške pisateljice Maše Kolanović? Zagotovo gre za pestro zbirko običajno-neobičajnih značajev, ki tako ali drugače izstopajo iz svoje okolice in vračajo dolg kafkovskemu vzorniku. Obkroža jih svet reklame, površine, veleblagovnic, institucij – vsega, kar nadzoruje, diktira, usmerja, določa, peha v tesnobo in strah. Žužki v svoji drži ne popuščajo: vztrajajo v včasih absurdnem upiranju domnevnim samoumevnostim, formam in vzorcem, ki bi se jim morali priličiti, in tranzicijskemu sistemu (»postsocialistična cona somraka«, so zapisali hrvaški založniki), ki vse svoje adute stavi na trošenje materiala, čustev, ljudi. Žužki prečijo mejo med tragičnim, komičnim in celo fantastičnim. Ste že kdaj pokopali babico s telefonom in jo nato tri dni po pogrebu skušali priklicati, da bi videli, kako je na drugi strani? Ali na tej?
Maher, Kerri: Pariška knjigarka
Ko mlada Američanka Sylvia Beach leta 1919 v mirni pariški ulici odpre knjigarno Shakespeare and Company, se ji niti sanja ne, da bo z njo spremenila tok same literature.
Shakespeare and Company je več kot le knjigarna in izposojevalnica knjig: številni vodilni pisatelji tistega časa, od Ernesta Hemingwaya, Ezre Pounda do Gertrude Stein, so jo imeli za svoj drugi dom. V njej so se spletla nekatera najpomembnejša literarna prijateljstva dvajsetega stoletja, med katerimi je bilo najpomembnejše prijateljstvo med irskim pisateljem Jamesom Joyceom in Sylvio.
Ko Joyceov kontroverzni roman Ulikses prepovejo, Sylvia veliko tvega in ga izda pod okriljem Shakespeare and Company. Toda uspeh in razvpitost izdaje najbolj zloglasne in vplivne knjige stoletja sta povezana z visokimi stroški. Prihodnost njene ljubljene knjigarne je ogrožena, ko uspeh Uliksesa pritegne druge založnike, ki poskušajo Joycea zvabiti v svoje kremplje.
McCall Smith, Alexander: V družbi srečnih žensk
Če boste kriminalko V družbi srečnih žensk brali na morju, zanesljivo ne boste utonili, pa ne zato, ker bi bila tako blazno napeta, da v morje sploh ne boste skočili, ampak zato, ker se boste njene eterične, samoironične lahkotnosti tako nalezli, da ob skoku v morje ne boste potonili.
Melville, Herman: Moby Dick ali Kit
»Recite mi Ishmael« – najbolj znan uvodni stavek iz zgodovine svetovne književnosti. Zgodba kapitana Ahaba in njegovega obsesivnega lova na belega kita glavača, ki mu je na neki prejšnji kitolovski odpravi odgriznil nogo, nas z ladjo Pequod vozi po širjavi oceana, vse do vnovičnega, dramatičnega srečanja z Moby Dickom, ki mu sledi bridek konec. V svoji obsedenosti Ahab za seboj potegne celotno moštvo kitolovke, preživi samo pripovedovalec Ishmael. Zakladnica slik duha tedanjega časa, opisov zgodovine in veščin kitolovstva.
Sacks, Oliver: Dnevnik iz Oaxace
Znameniti nevrolog Oliver Sacks, priljubljen avtor poljudnih znanstvenih del tudi pri nas, je bil strasten bralec prirodoslovnih dnevnikov iz devetnajstega stoletja. »To prijetno, nepokvarjeno, predprofesionalno ozračje, v katerem prevladujeta pustolovski duh in čudenje, ne pa egoizem ter hlepenje po pomembnosti in slavi,« je pozneje našel v Ameriškem združenju za preučevanje praprotnic. Leta 2001 se je z njim odpravil na ekskurzijo po mehiški zvezni državi Oaxaci, kjer so njegovi ljubiteljski kolegi popisali stotine vrst praprotnic, njega pa so pritegnile tudi različne vrste čokolade in čilija, meskal in košenilja, mezoameriška kultura in halucinogene snovi novega sveta. Dnevnik iz Oaxace je izšel v potopisni zbirki National Geographica.
Stendhal: Italijanske kronike
Italijanske kronike so zgodbe, ki upovedujejo univerzalne téme ljubezni in nasilja, srčne izročenosti drugemu in sebične polaščevalske sle. Z literarno zvijačo, češ da gre le za prevode nekih davnih italijanskih rokopisov, ki opisujejo strastna čustva in mračne dogodke iz plemiških dvorcev, papeških palač, vojaških taborov, samostanov in jetnišnic, je Stendhal na široko odprl vrata ljubezenskim strastem, plemenitemu odrekanju in žrtvovanju lastne telesnosti.
Tanizaki, Jun’ichiro: Kakor komu drago
Misako se ima za elegantno ženo prihodnosti, vendar je negotova, saj je njena modernost precej plitvega značaja, Kanameja pa privlači Louise, prostitutka evropsko-azijskega rodu. Roman se začne z japonsko predstavo, ki se je na moževo povabilo udeleži Misako, da bi srečala svojega očeta in njegovo ljubico. Njun zakon razpada, že dolgo se ne privlačita več, ne spita skupaj in Misako si omisli ljubimca Asoja, ki ga sprejme tudi Kaname. Z ločitvijo odlašata tudi zaradi ponižanja, ki bi ga bila ob tem deležna. Kaname se v žalosti zateče v preteklost, v spokojne tradicionalne obrede klasičnega japonskega lutkovnega gledališča, pri čemer raste tudi njegovo navdušenje nad tastovo ljubico.
Wolff, Julien: Več kot igra
Avtor tega mladinskega romana Julien Wolf je predan športu že od najstniških let, danes pa z navdušenjem podpira mlade športne talente. Nadarjen športnik je tudi Luka, glavni literarni junak Wolfovega mladinskega romana. Luka je visok, suh fant, ki s prijateljem Joelom igra košarko. Je odličen košarkar, zaradi tega je bil celo skozi strogo sito sprejet na popoldansko akademijo, kar je velik dosežek. Živi samo z mamo, ki opravlja dve službi, da lahko plačuje njegovo akademijo. Toda pritisk se stopnjuje, Luku ne kaže dobro in morda ne bo več del ekipe. Želi se dokazati pred prijatelji in Emilio, ki mu je všeč. Toda ne gre in ne gre… Poveže se s sumljivimi fanti iz svoje šole, ki želijo kazati moč nad vsemi. Mami krade denar, da si kupuje prepovedane substance, ki mu za kratek čas dajo energijo, toda to ni več “stari, prijazen Luka”. Postane nemogoč, grob, prepirljiv. Zdi se, kot da prepovedane substance hranijo njegov ego, vse dokler se ne pripeti nezgoda.
Življenje Lazarčka s Tormesa
Življenje Lazarčka s Tormesa je eden prvih modernih romanov svetovne književnosti, napisan še pred Cervantesovim Don Kihotom. Podoba Španije 16. stoletja je kulisa za napeto življenjsko zgodbo šestnajstletnega dečka, ki se potika po deželi in doživlja vesele in bridke dogodivščine. Lazarček je pavliha, trpin, junak in žrtev – smejemo se mu in hkrati sočustvujemo z njim. Roman mojstrsko oriše etično ozadje tedanjega časa, pa tudi način, kako junak rešuje svoje spore z moralo in družbo.
LITERATURA V TUJIH JEZIKIH
Lukas, Ol’ga: Trinadcataja redakcija
Osman, Richard: The man who died twice
POEZIJA
Simic, Charles: Izbrane pesmi
Charles Simic (1938) se je rodil v Beogradu in leta 1954 emigriral v ZDA. Njegov opus obsega več kot 30 pesniških zbirk in več proznih del. Prejel je veliko nagrad, med njimi tudi Pulitzerjevo nagrado za poezijo leta 1990.
Izbrane pesmi prinašajo izbor iz pesniških zbirk: Strašila, Nočni piknik, Moje neslišno spremstvo, Tisto nekaj malo, Mojster prikrivanj in nekaj neizbranih pesmi.
STRIPI IN RISOROMANI
AidaIro: Toilet-bound hanako-kun
STROKOVNA LITERATURA IN NELEPOSLOVJE
Doughty, Caitlin: Will my cat eat my eyeballs? and other questions about dead bodies
Vsi imamo vprašanja o smrti. V knjigi Will My Cat Eat My Eyeballs? avtorica in pogrebnica Caitlin Doughty odgovarja na najbolj zanimiva vprašanja, kar jih je kdaj prejela o tem, kaj se zgodi z našimi telesi, ko umremo. V živahnem, informativnem in morbidno smešnem slogu Doughty raziskuje vse od starodavnih egipčanskih obredov smrti in znanosti o okostnjakih do mesojedih žuželk in primerne globine, na kateri morate pokopati svojega ljubljenčka, če želite, da postane mumija.
Albini, Ester: Myofascial training : intelligent movement for mobility, performance, and recovery
Anatomy of exercise for women
Utrip svet(eg(a: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2022
Viri opisov: beletrina.si, bukla.si, dobreknjige.si, emka.si, galarna.si, goga.si, goodreads.com mladina.si, xkcd.com