DECEMBER 2022
KNJIŽNIČARKI PRIPOROČATA
Mandel, Emily St. John: Postaja Enajst
Avtorica Emily St. John Mandel nam v Postaji Enajst naslika številne možne scenarije postapokaliptičnega življenja in tako je nemogoče zanikati, da v romanu glasno odzvanjajo mnoge teme, ki so jih izpostavile klasike (post)apokaliptičnega žanra, kot sta Cesta Cormaca McCarthyja in Obstati Stephena Kinga, a so tukaj zgolj vezivo, srce zgodbe pa je umetniško izražanje skozi gledališko igro, glasbo in literarno-likovno ustvarjanje.
Djilas, Ivana: A si lahko vsaj enkrat tiho
A si lahko vsaj enkrat tiho je svojevrstna avtobiografija Ivane Djilas, v kateri se prepletajo esejistične zgodbe in družinske fotografije, kot jih je v objektiv ujelo rahločutno oko Petra Uhana. Obenem pa je to življenjepis sveta, v katerem živimo, saj pisateljica resnične zgodbe, kot jih zna izpisati samo življenje, izkoristi za razmislek o najrazličnejših družbenih fenomenih. Ob dramaturško izbrušenem, s humorjem podloženem pisanju imamo občutek, kot bi s pisateljico na kavču v dnevni sobi debatirali o ženskah, emigrantih, državljanstvu, politiki, gledališču, starševstvu, otrocih, predsodkih, epidemiji, feminizmu, solzivcu, zlorabah, optimizmu, neuspehu in predvsem o pogumu. O tem, da ne smemo biti tiho in da je »nekatere stvari preprosto treba narediti, ker je tako prav. In ker jih nihče ne bo naredil namesto nas.«
Capri, Jana: Mir s Seneko: 79 misli in vprašanj za mirnejše življenje, obarvano s filozofsko stoičnostjo
Knjiga je napisana v obliki 79 vprašanj, ki izvirajo iz tesnobe, in odgovorov, obarvanih s filozofsko stoičnostjo, v katerih Seneka poglablja in širi stališče, ki je vir tesnobe, in ga relativizira.
Lucij Anej Seneka se je kot veliki rimski stoični filozof trudil olajšati duševno trpljenje. Vse življenje se je poglabljal v praktično filozofijo, ki se ukvarja s pomembnimi temami človekovega obstoja. Njegova stoična filozofija, ki je lajšala tesnobo njegovih sodobnikov, blagodejno vpliva tudi na tesnobo, razširjeno v sodobnem svetu, saj se naš notranji svet ni kaj dosti spremenil.
KNJIGA MESECA
22. decembra praznuje svoj 130. rojstni dan Herman Potočnik – Noordung, slovenski raketni inženir in pionir kozmonavtike (astronavtike), vesoljskih poletov in tehnologij.
Herman Potočnik Noordung: Življenjepis v besedi in sliki
Prva izdaja knjige, ki predstavlja pionirja vesoljske tehnike Hermana Potočnika Noordunga najceloviteje doslej, izdana decembra 2013, je bila skoraj v celoti prodana že v devetih mesecih.
Druga izdaja je dopolnjena z osmimi stranmi predstavitve slavnosti ob postavitvi spominskega obeležja Hermanu Potočniku na osrednjem dunajskem pokopališču 11. aprila 2014. Le nekaj dni po tem dogodku je dunajski župan Michael Häupl temu spomeniku podelil status častni grob, kakršnega je imel med znanimi Slovenci, pokopanimi na Dunaju, dotlej samo jezikoslovec Fran Miklošič. V drugi izdaji knjige pa je tudi sicer precej novega, prej še neobjavljenega slikovnega gradiva in na platnicah knjige likovno povsem spremenjen napis, ki poskuša razvozlati enigmo psevdonima NOORDUNG.
NOVOSTI
LEPOSLOVJE
Flis, Leonora: Enakozvočja
»Zagozdena v spominjanju je v kadi drsela skozi trenutke let in iskala vez sedanjostjo,« lahko beremo v zgodbi Leonore Flis z naslovom Tišina in prav ta stavek najbolje opisuje srž njene nove knjige kratkih pripovedi. Njihovi protagonisti in protagonistke namreč v pripovednih svetovih tipajo za svojo preteklostjo, iščejo tisto spominsko pot, ki jih bo bodisi pripeljala do pravega odgovora na to, kdo so, ali jim bo pomagala preboleti izgubo oziroma bo osmislila njihovo sedanjost. Leonora Flis z izjemnim posluhom za slikanje detajlov, ki njene zgodbe oživijo z vonji, barvami in zvoki, pretanjeno opazuje človeška zbliževanja in oddaljevanja ter poslavljanja, pri tem pa se ne izogiba opisom travmatičnih dogodkov. Ti ne zarežejo ostro le v življenja likov, pač pa tudi v tkivo pripovedi in v bralca, saj ga potegnejo iz območja udobja, v katerega bi lahko potonil spričo lepote, ki prežema avtoričine zgodbe – v mislih imamo občutene opise muziciranja ali plesa ali, ne nazadnje, vzdušja družinske oziroma partnerske domačnosti.
Komel, Mirt: Akiles
Akiles je roman, ki se v štiriindvajsetih urah, od jutra do jutra, odvije v Ljublabljani, prestolnici Zlovenije, kjer se ima zgoditi vstajniški Dogodek. Celotno dogajanje je podano s perspektive treh protagonistov: Leo je anarhist in špiker na RadioAktiv, ki živi na Željezniški postaji, od koder se bori proti Ablasti; njegova izmuzljiva punca Dea je komparaktivistka in študentka na Oddelku za duhoslovje Fakultete za umetnost in humanistiko; tretji člen pa je njen profesor komparaktivistike, negotovi in nemogoči antiheroj pripovedi. Njihove usode se prepletajoče »križem kradejo« prav tako kot stavki in skovanke tega romanesknega teksta.
Komel, Mirt: Medsočje
Dnevniški zapisi novinarja Erika Tlomma nas popeljejo v Medsočje, kraj, ki leži nekje v Soški dolini. Mestno lepotico najdejo mrtvo, razgaljeno in privezano na razklano lipo sredi trga. Izkaže se, da ni razklana le lipa, temveč tudi zgrožena lokalna skupnost. Zaradi nenavadnosti primera na teren vpokličejo posebno detektivko, Dante D., s katero stopi Erik Tlomm v partnersko preiskovalno razmerje.
Medsočje je detektivski roman, ki se drži žanrskih pravil tako, da jih krši, pri tem pa preskakuje v registre psihološkega, filozofskega, nadnaravnega, grozljivega. Nič ni tako, kot se zdi.
Kosovel, Srečko: Burja
Burja prinaša izbor večjega dela opusa lirične proze Srečka Kosovela, kot jo je slovenski pesnik svetovnega formata zapisal med svojim osemnajstim in dvaindvajsetim letom. Rahločutni izbor besedil se naslanja na Kosovelova Zbrana dela iz zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (DZS, 1964–1974).
Likar, Mirana: Ženska hiša
Vojna sirota išče svoje starše; ostarela vdova drsi iz enega jezika v drugega, iz ene družine v drugo; deklica odkriva zapleteni svet odraslih; osamljeni Mostarčan zaman čaka na vrnitev izgubljene hčerke; detomorilka razkriva kompleksno zgodbo razpada neke države. Junaki se trudijo sestaviti celotno sliko in rešiti svojo identiteto, čeprav nikoli ne bodo našli zadnjega koščka. Tudi zato, ker za vsako zgodbo stoji še ena zgodba in za njo še ena.
Pevec, Metod: Greh
Metod Pevec se po dvajsetih letih, po Večeru v Dubrovniku, vrača k žanru kriminalke. Truplo v romanu Greh, najdeno na zapornici pri vevški elektrarni, na prvi pogled spominja na brezdomca. Toda kriminalistoma, ki raziskujeta vzrok smrti, že podrobnejši pogled na njegov obraz in na njegove osebne stvari govori o tem, da pokojnik ni imel le ene identitete. Postopoma odkrivata njegovo življenjsko zgodbo, tesno povezano z Rimskokatoliško cerkvijo.
Rugelj, Samo: Soncu naproti: peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete
Kje bi živel, če ne bi živel tu, kjer živim zdaj, je vprašanje, ki si ga je Samo Rugelj zastavljal med pandemično karanteno. Ko se je javno življenje sprostilo, jo je ubral v slovenske gore, rezultat tega pa je bila odmevna potopisna knjiga Na prepihu.
Potem ko se je dalo oditi dlje, je s svojimi odpotoval na Kreto, ki jo pozna že več kot tri desetletja in je bila tudi lokacija, kjer bi bil pripravljen živeti. Ker mu družinski obisk ni dal vseh odgovorov, se je na ta največji in na ponekod zelo odmaknjeni grški otok podal še enkrat – v dvoje.
Z ženo Renate sta se namenila prehoditi najsamotnejši del Krete in izkusiti njeno divjo lepoto. Vendar jima je otok kmalu postavil svojevrsten izziv. Soncu naproti je pohodopisna knjiga o navdihujoči naravi, ki pa lahko hitro postane nevarna, in o dveh, ki se kot par zmoreta soočiti tudi s težavami.
Sosič, Sarival: Ne morem ven
Kratkoprozni prvenec Sarivala Sosiča, ki se je že v svojih romanih izkazal za pretanjenega opazovalca notranjih svetov ljudi in literarnega esteta, nam v branje ponuja dvajset kratkih zgodb, ki jih zaznamujejo poetičnost, bogato dogajanje, elementi fantastike in simbolizma ter spogledovanje s sanjskim in arhetipskim. Ne morem ven s svojo zavezanostjo umetnosti in precizno pisavo obljublja nesporen bralski užitek.
Stepančič, Lucija: Adolf in Eva
Urejen stanovanjski blok z balkoni v cvetju. Zelenice so pokošene, grmički cvetoči, med klopcami se sprehajajo siti in zadovoljni upokojenci. Prizor je idiličen le na videz, saj se v zatohli dnevni sobi spalnega naselja – sovražna propaganda bi rekla, da gre za »tipična socialna stanovanja« – skrivajo stari znanci zgodovine: stoletni blefer, zguba in lenuh Adolf Hitler, imenovan tudi Dolfi, njegova (skoraj) ljubljena in (dosledno na blond) poblajhana Eva ter kopica njunih (ne povsem) zvestih pribočnikov Joseph in Magda Goebbels ter Hermann Göring, ki si čas krajšajo v bližnjem pajzlju svojeglave Leni Riefenstahl.
Kot bi se vojna nikoli ne zgodila, kot bi se zgodovina neopazno sprehodila mimo njih, da zdaj živijo takole zakrknjeni v časovni zanki (za kar je gotovo kriva Eva, kdo pa drug!). Kujejo zarote, skačejo čez plote, predvsem pa vedno znova trčijo ob največjo oviro svojih zavojevalskih ambicij, skrivnostnega soseda, priseljenca iz sumljive balkanske države … Pri tem lahkotno kot priletne dame in postarani kavalirji iz operete graciozno (z občasnimi spotiki) znova in spet in ponovno obračajo liste svojih fiktivnih življenj.
Tomažič, Agata: Čmrljev žleb
Ko v idilični smučarski vasici globoko pod snegom odkrijejo truplo, se sproži plaz skrivnosti, ki razkrije, da nihče ni tako nedolžen, kot se zdi. Še posebej glavna junakinja Vera, vitalna in odločna, a tudi vzvišena, preračunljiva in nedotakljiva devetdesetletna lastnica družinskega hotela, brez katere se v Strmčniku ne zgodi nič. Skrbno prikriti konflikti – poslovni, ljubezenski, politični –, ki zaznamujejo odnose prebivalcev vasice in postopoma prihajajo na plano, segajo namreč tudi več generacij nazaj, v trenutek, ko se je nekdo mogoče znašel na pravi strani zgodovine, vendar ne tudi na tisti, ki bi jo odobravala Vera. Zato naj ne preseneča, da se celo policijski inšpektor, zadolžen za primer Čmrljev žleb, v resnici bolj kot za sveže truplo zanima za igre moči izpred pol stoletja. Roman Čmrljev žleb skozi odnose svojih junakov in junakinj odpira rane polpretekle zgodovine in pokaže, da ima vsakdo preteklost, ki ji ne more ubežati. Podobno kot v Strmčniku nihče ne more ubežati Verinim lovkam.
Žagar, Monika: Diši po dosegljivem
To je generacijski roman o odraščanju v specifičnem obdobju hladne vojne, napada čet Varšavskega pakta na Češkoslovaško in ameriške agresije v Vietnamu. Hkrati se je še vedno slišal izdih olajšanja po skoraj petletni okupaciji Jugoslavije, gradila se je nova skupnost, življenjski standard se je dvigal: pralni stroj, televizor, avtomobil in telefon so postajali del vsakdanjika.
A dišalo je tudi čez mejo: tam so nastajali rokenrol, bluz in džez, čisto drugačni filmi, komune, demonstracije proti avtoritetam, goreli so modrci in krajšala so se krila … V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se dogajali vesoljski premiki v glavah.
Crippa, Luca: Deklica iz Kijeva
Vojna v Ukrajini je zelo aktualna tema: televizija, radio, časopisi, družbeni mediji, vsi se vsakodnevno ukvarjajo s to temo z videoposnetki, intervjuji, poročili, fotografijami. Vendar nikoli ni lahko popolnoma razumeti, kaj je vojna in sočustvovati s tistimi, ki trpijo zaradi njenih posledic. Knjiga Deklica iz Kijeva, ki sta jo napisala Luca Crippa in Maurizio Onnis, pripoveduje o Alisi, desetletni deklici, ki z družino beži pred vojno.
Defoe, Daniel: Dnevnik kužnega leta
»Popis oziroma pomnik najbolj izrednih dogodkov, tako javnih kot osebnih, ki so se pripetili v Londonu med zadnjim velikim izbruhom kuge leta 1665, kot jih je zapisal meščan, ki je ves ta čas preživel v Londonu« je bil prvič objavljen leta 1722. Kronika epidemije, ki jo je Daniel Defoe (1660–1731) najverjetneje osnoval na podlagi stričevih zapiskov, žanrsko niha med poročilom, zgodovinskim dokumentom in (avto)fikcijo. Pripovedovalec prerisuje tabele, navaja ukrepe in njihove posledice, najbolj pa ga zanimajo individualne usode Londončanov. Spregovori o bolečini umirajočih in stiskah preživelih, a tudi o neverjetni iznajdljivosti, sočutju in solidarnosti posameznih skupnosti.
Kuga je predrugačila obraz mesta. V osemnajstih mesecih je London izgubil skoraj četrtino svojega tedanjega prebivalstva, krizno stanje pa je razkrilo zlasti ekonomsko oziroma razredno in spolno pogojene neenakosti obstoječe družbe. Tristo let po prvi objavi je Dnevnik kužnega leta pretresljiv in kritičen popis življenja v primežu epidemije.
Ellis, Kat: Zlovodje
Lola Nox je hči slavnega režiserja grozljivk, ki misli, da je nič ne more prestrašiti, vse dokler … njenega očeta ne napadejo v njunem newyorškem stanovanju in se preseli k babici v Harrow Lake, kjer je bila posneta najbolj znana očetova grozljivka.
Domačini so čudno obsedeni s filmom, ki je njihovo mesto postavilo na zemljevid, čeprav v mestu prihaja do nepojasnjenih izginotij, nekdo ali nekaj pa zalezuje vsak Lolin korak.
Fontane, Theodor: Zmote in zmešnjave
Lepa vezilja Lena se zaljubi v čednega aristokratskega oficirja Botha. Oba se zavedata, da lahko skupaj preživita le mal časa, saj ima družba njuno razmerje za neprimerno. A čeprav je njuna ljubezen prava, se mora Botho zavoljo premoženja poročiti z drugo in tako rešiti družino pred finančnim propadom.
Pred vami je ganljiva ljubezenska zgodba in živa upodobitev Berlina 19. stoletja enega najpomembnejših klasičnih nemških romanopiscev Theodorja Fontaneja.
Fortier, Dominique: Papirnata mesta
Kratki poetični roman Papirnata mesta, presenetljiva kanadska uspešnica, prepleta avtobiografsko zgodbo avtorice in romansirano biografijo največje ameriške pesnice, skrivnostne samotarke Emily Dickinson. Njuni zgodbi sta izhodišče za vprašanja o tem, kaj nam pomeni dom, predvsem pa, kaj nam pomeni, ko ga zapustimo oziroma ko se preselimo; kako naselimo dom in kako se dom naseli v nas. Ob tem pa govori tudi o brezkompromisni svobodi in moči ustvarjalnosti. Roman, ki ga boste brali počasi, a z neizmernim užitkom.
Herbert, Frank: Božanski imperator Peščenega planeta
Četrta knjiga iz ciklusa romanov o Sipini, peščenem planetu
Na Arrakisu so minila več kot tri tisočletja. Na nekoč puščavskem planetu prekipeva življenje. Zadnji peščeni črvi so izginili skupaj z zadnjimi obronki puščave. Skrite zaloge začimbe so postale vir neprecenljivega bogastva, ki si jih lasti Leto Atreides II., vizionarski sin imperatorja Paula Muad’Diba. Leto je v imenu ohranitve človeške vrste žrtvoval lastno človeškost in se preobraža v peščenega črva. A bolj ko postaja nečloveška njegova zunanja podoba, bolj nečloveška postajata tudi njegova značaj in vladavina.
Uporniki, ki jih vodi Siona, pripadnica Letove lastne rodbine, nasprotujejo trdorokčevi vladavini. S pomočjo ghole Duncana Idaha, zvestega poveljnika Letove straže, bodo storili vse, da končajo strahovlado božanskega imperatorja. Toda, ali sploh obstaja način, kako pokončati nesmrtnega boga?
Kušan, Ivan: Ljubezen ali smrt
Koko je najstnik, ki ga še vedno najbolj zanima nogomet. No, zdaj so ga začele zanimati tudi punce. V eno se celo zaljubi …
Ivan Kušan je eden nepomembnejših in najbolj cenjenih sodobnih hrvaških pisateljev, njegova dela za odrasle in otroke so prejela pomembne nagrade in bila prevedena v številne jezike. Najbolj znani so njegovi romani, v katerih kot glavna oseba nastopa deček Koko, ki jih odlikujejo humor, iskrenost in igriv pogovorni jezik.
Ngugi wa Thiong’o: Pšenično zrno
Dogajanje v romanu Pšenično zrno (1967) se zgošča okrog trenutka formalne osamosvojitve Kenije. Ta predstavlja osiščno točko, iz katere se avtor zazira v preteklost in obenem razmišlja o prihodnosti, pri čemer na izviren, presenetljiv in prepričljiv način spaja prizemljenost socialnega realizma z mrežo bibličnih referenc in reminiscenc ter simboliko, povzeto iz gikujskega izročila.
Vas Thabai, kamor je postavljeno dogajanje, je kot mikrokozmos družbe v procesu burnih sprememb, ki se trudi osmisliti svoj pretekli boj in žrtve za boljši jutri v trenutku, ko se ta sanjani jutri sprevrže v stvaren in negotov danes, v katerem se kažejo tako obeti kot tudi že razpoke v njih. Roman prek osebnih zgodb vaščank in vaščanov prevprašuje procese revolucionarnega odpora in vzpostavljanja nove politične realnosti, percepcijo in realnost žrtvovanja in junaštva, zapletena razmerja med zvestobo in izdajstvom, zavezanostjo ljubljeni osebi, zavezanostjo družini in zavezanostjo širši skupnosti, pa tudi kazen, maščevanje in odpuščanje.
Noort, Selma: Kraljeva hči
Nema deklica s čapljasto ročico in sivkasto zelenimi očmi, ki se leskečejo kot dragi kamni, se ujame v vrtinec prevare. Med šumljajočim trsjem, topoli in belimi čapljami najdemo črepinje resnice … Dih zastane.
Visoko pod nebom se je zadrla ujeda.
Bolj kot vreščanje jih je zdaj plačila dojenčkova tišina.
Srca so jim divje razbijala.
Z nagrado Woutertje Pieterse ovenčani mladinski roman nam odstre prostor, ki trepeče pod modrim in pravičnim, neusmiljenim in krutim kraljem Salomonom. Izvrstno pero nizozemske pisateljice Selme Noort mojstrsko izriše skrivnostno in pustolovsko pripoved, ki z zvoki trstene piščali zareže v daljni čas.
Pezzetta, Cristiana: Koncert za bodečo žico
Zgodba prinaša še eno zgodovinsko pričevanje o obdobju, ki bi ga vsi radi izbrisali, holokavsta. Anita Lasker je obetavna trinajstletna najstnica, katere edina napaka je, da se je rodila v času, ko so nacisti Jude označili za »kratkotrajno raso, nevredno obstoja«.
Knjiga, napisana predvsem za mlajše bralce, čeprav namenjena vsem, poudarja, kako lahko glasba tudi sredi groze predstavlja rešilno vrv. Besedilo je obogateno z ilustracijami v obliki stripa, ki dodatno pritegnejo, da se poglobimo v zgodbo.
Riordan, Rick: Apolonove preizkušnje: Tiranova grobnica
Vse je bilo lepo in prav, ko sem bil vsemogočni bog Apolon. Zdaj pa sem štorast umrljiv najstnik, prisiljen opravljati smrtonosne preizkušnje, reševati oraklje in rešiti svet. In stvari so se nenadoma zelo na hitro obrnile na slabše. Neron, Kaligula in Komod se odpravljajo proti San Franciscu z ogromno vojsko – in neustavljivo željo, da bi uničili Jupitrov tabor in vse v njem.
Riordan, Rick: Apolonove preizkušnje: Neronov stolp
Zdaj se morata Apolon in Meg pripraviti na zadnjo – in, bodimo iskreni, verjetno usodno – pustolovščino. Vračata se tja, kjer so se težave začele: na Manhattan. Spopasti se morata še z zadnjim cesarjem, strašnim Neronom, in ga enkrat za vselej uničiti.
Rooney, Sally: Kje si, prelepi svet?
Kje si, prelepi svet je tretji roman irske pisateljske zvezde Sally Rooney, ki velja za glas milenijske generacije in literarni fenomen in se je proslavila kot ena najizvrstnejših sodobnih pisateljic. Prijateljstvo, spolnost, umetnost, vera, moč, hipne odstrnitve ljubezni – vse to so privlačne sile romana, ki ga naseljujejo protagonisti izjemnega uma in ranjenega srca. Vse, kar je med vrsticami, pa je stvar hrepenenja.
Wainaina, Binyavanga: Nekega dne bom pisal o tem kraju
Komentiranje, kaj je moč izreči v določenem jeziku in kaj ostane zamolčano, je tisto kar osredinja roman Nekega dne bom pisal o tem kraju, in to kljub temu, da se ta od središča odbija v najmanj treh, štirih krogih. V prvem krogu vidimo Binyavango kot odraščajočega kenijskega dečka, nato mladeniča, ki eksperimentira in izživlja študijska leta v Južni Afriki, nato odraslega moškega, ki se vrača domov, in nenazadnje že uveljavljenega pisatelja, ki zaključuje študij kreativnega pisanja v Ameriki. Kljub temu roman ni klasična memoarska proza, iz njega še vedno razberemo določeno naelektrenost, ki je posledica ne toliko kontekstualizacije še tako intimnega doživljaja, kot pa fine, tople človečnosti in nepoveličevalne iskrenosti.
STRIPI IN RISOROMANI
Ramoveš, Martin: Kontrabantarji
Kontrabantarji so svojevrstni poljanski vestern, ki v temačni atmosferi ekspresivne risbe s črnim tušem pred nas postavlja razburkano dogajanje v Poljanski dolini nad Škofjo Loko v času rapalske meje, ko je v teh krajih cvetelo tihotapstvo. Zaradi vsesplošne krize v 30. letih 20. stoletja, velikih dolgov ali grunta, ki ga je zaigral pri kartah, se je marsikdo od tamkajšnjih prebivalcev odločil za to tvegano početje oziroma je bil vanj na nek način celo prisiljen. Čez mejo so tihotapili sladkor, kavo, jajca, vžigalice, karbid, saharin, les ter celo konje. Vse to so lahko na italijanski strani prodali za nekajkrat višjo ceno, kar pa so lahko plačali tudi z življenjem.
STROKOVNA LITERATURA IN NELEPOSLOVJE
Karel I. : zadnji slovenski cesar
Zanimivo in fotografsko dokumentirano delo Slovencem prvič predstavlja vladarja Karla I. in razburkano obdobje prve svetovne vojne in razpada habsburške monarhije. Zato lahko cesarja Karla I., zadnjega avstro-ogrskega in slovenskega cesarja, po njegovi pomembnosti in vplivu na razvoj Slovencev postavljamo ob bok bolj znanima Francu Jožefu in Mariji Tereziji.
Šele 100. obletnica smrti cesarja Karla, ki smo jo obeležili aprila 2022, je povezala zgodovinarje, ki so se sicer že ukvarjali s posameznimi vidiki njegove vladavine oziroma življenja, da s skupnimi močmi napišejo celovito Karlovo biografijo.
Njeni avtorji so ugledni slovenski in hrvaški zgodovinarji: Gregor Antoličič, Tamara Griesser-Pečar; Stjepan Matković, Aleš Maver, Miha Preinfalk, Renato Podbersič, Andrej Rahten, Miha Šimac in Marko Trogrlić.
Bralec bo dobil nazoren vpogled v življenje cesarja Karla in njegov čas, ko je predvsem prva svetovna vojna krojila usodo človeštva in ob svojem koncu pripeljala do trenutka, ko se je po dobrih 700 letih končala vladavina Habsburžanov.
Neugodne politične razmere, vojna, predvsem pa želja politikov in ljudskih množic po korenitih družbenih spremembah so na koncu prve svetovne vojne ustvarili napeto ozračje in zahteve po korenitih spremembah.
Mikolič, Vesna: Ali bereš Cankarja?
Poljudno-strokovno delo Ali bereš Cankarja? dr. Vesne Mikolič, redne profesorice in znanstvene svetnice na področju jezikoslovja, esejistke in publicistke, tako mladim kot starejšim bralcem, med slednjimi še posebej učiteljem, skuša približati Cankarjevo poetiko na način, da bodo radi vstopali v njegov svet. Izhodišče novega branja Cankarjevih del je predpostavka, da je vsako umetniško govorico treba razumeti, tako kot moramo razumeti vsak jezik, ki ga želimo uporabljati. Tako kot se jezika učimo s samo rabo, tako tudi v književni svet nekega avtorja vstopamo z branjem samim.
Delo prinaša svež, inovativen pristop za doseganje večje bralne pismenosti in zmožnosti za branje tudi zahtevnejših literarnih besedil. Delo opisuje nove bralne strategije, namenjene tako učiteljem in učencem pri obravnavi Cankarja v šoli kot širšemu bralstvu, ki ga zanima delo Ivana Cankarja. V literarni opus Ivana Cankarja se bodo bralci naučili stopati preko teorije ključnih besed, iz katere izhaja inovativni pristop k branju Cankarja.
Izrazne in oblikovne značilnosti monografskega dela, ki temelji na terminologiji teorije ključnih besed, ustrezajo vsem znanstvenim standardom. Istočasno pa avtorica s konkretno obravnavo posameznih Cankarjevih del, ki jo izpelje na jasen, razumljiv način, dosega širšo uporabnost dela tako v šoli kot izven nje.
Capri, Jana: Brez skrbi z Epiktetom: 79 misli in vprašanj o zaskrbljenosti in notranji svobodi
Knjiga je napisana v obliki 79 vprašanj, ki se navezujejo na težave sodobnega časa, in odgovorov, obarvanih s filozofsko stoičnostjo, v katerih Epiktet opominja, naj se modro odločamo in prepoznamo, kdaj je izbira odvisna od nas in kdaj sploh ne.
Starogrški filozof Epiktet se je rodil kot sin sužnje, kar je ostal še veliko let, vse dokler ga ni osvobodil njegov gospodar Epafrodit. Prav zaradi dolgoletnega suženjstva je bil vse življenje obseden z iskanjem neodvisnosti in svobode. Menil je, da suženjstvo telesa ne more ovirati svobode duše. Čeprav je bil šibkega zdravja in hrom na eno nogo, je zanikal vsakršne omejitve in prisile. Poučeval je v Rimu, pozneje pa v Grčiji. Njegova vrata so bila odprta vsem in kot učitelj je dosegel velik ugled. Bil je goreč zagovornik stoiških idealov omike in ustvarjalen polemik, kritičen do učencev in tudi do sebe, obenem pa mehak do naivnih grešnikov s prešibko voljo.
Ellsworth, Abby: Anatomija vadbe za močno jedro: vadbeni program za krepitev mišic, ki podpirajo celotno telo
Naši vsakodnevni gibi so odvisni od mišic jedra, ki stabilizirajo trup in medenico ter omogočajo ustrezno premikanje rok in nog. Če je jedro močno, se gibljemo lahkotno in učinkovito. V tem priročniku najdete raznovrstne vaje, ki bodo mišice jedra stabilizirale in okrepile ter tako preprečile težave s hrbtenico. S predlaganimi vadbenimi programi ne boste trenirali le teh mišic, ampak celotno telo, marsikatero vajo pa lahko naredite tudi za premor med delom.
Striano, Philip: Anatomija vadbe za zdrav hrbet: vadbeni program kiropraktika proti bolečinam v hrbtu
Bolečine v hrbtu in vratu so med najpogostejšimi tegobami. Nič čudnega, saj ogromno časa presedimo, nenehno smo v stresu in telo neenakomerno obremenjujemo. Knjiga prinaša vadbeni program priznanega kiropraktika, s katerim boste izboljšali držo in preprečili kronične bolečine.
S predlaganimi vadbenimi programi ne boste razgibali in okrepili samo hrbta, ampak celotno telo, marsikatero vajo pa lahko naredite tudi za premor med delom. V pomoč pri vadbi vam bodo natančen opis vaj s fotografijami, anatomske ilustracije aktivnih mišičnih skupin, različice vaj z večjo ali manjšo zahtevnostjo in tudi slovarček strokovnih izrazov.
ŠKL – (š)port tisočerih obrazov
Knjiga je bila izdana ob 25. obletnici ustanovitve vseslovenskega projekta ŠKL (šolska košarkarska liga). V knjigi je opisana zgodovina in nastanek projekta ter pregled vseh 25 let delovanja, objavljene so novice iz dnevnih časopisov, pregled vseh sodelujočih šol v vseh športnih panogah, razvrščeno po sezonah, ter tudi poimenski seznam vseh finalistov, za vsako sezono posebej. Posebna poglavja so namenjena MDO (Med dvema ognjema), vključno z rezultati in slikovnim materialom vseh šol udeleženk od začetka projekta naprej in plesno navijaškim in akrobatskim skupinam, z zgodovino od nastanka leta 1995 do danes.
Viri opisov: emka.si, goga.si, ljudmila.org, miszalozba.com, morfem.si, primozpremzl.si, primus.si, salve.si, sanje.si, zalozbacf.si.