KNJIŽNIČARKI PRIPOROČATA
Perić, Tina: Ćrtice
Prvenec Tine Perić, čeprav se loteva zahtevne tematike – izbrisa – in čeprav zaboli skoraj vsak ob tem zapisan stavek, ni zagrenjeno branje. Birokratska poteza, ki je zadobila v otroškem življenju glavne junakinje posebno ime – »problem s papirji« –, Mijinega očeta ni samo izbrisala iz registra stalnega prebivalstva in mu onemogočila delati ter odvzela vseh pravic, temveč ga je tako rekoč izbrisala tudi iz njenega življenja. Na srečo ne trajno.
Ćrtice so roman o Miji in njeni družini, ki se ji je zgodil izbris. In o tem nihče ne govori, ne družina ne družba. Mijina zgodba ponudi vpogled v drugo plat slovenske osamosvojitve in razpada Jugoslavije, v kateri s humorjem prevprašuje ustaljene predstave družbene stvarnosti. Slovenska literatura prvič dobi obravnavo tematike izbrisa in vzpostavljanja nove države iz perspektive otroka, deklice (kasneje tudi odraščajočega dekleta in odrasle ženske), ki sprva ne razume, sčasoma pa vse bolj, pojma državljanstva, mej in zakaj je pomembno, da imaš dovolj črtic na zadnji črki svojega priimka.
Dekleva, Milan: Lističi
V osrednji pripovedi romana Lističi srečamo pesnika, pisatelja in urednika Alberta, ki se leta 1967 s svežim prevodom Calvinovega romana odpravi iz Ljubljane v Trst. Tam naj bi v dialogu s slavnim pisateljem razrešil nekaj prevajalskih zadreg. Obisk mesta pa odločno preraste poskus razrešitve nejasnosti v nekem besedilu in se spremeni v obračun z lastno preteklostjo pa tudi s polpreteklo zgodovino občutljivega obmorskega zaledja. V ozadju mojstrske literarne fikcije prepoznamo številne zgodovinske like: med njimi so pisateljev stric Albert Širok ter vrsta osebnosti iz sveta umetnosti in kulture ‒ Ivan Cankar, Italo Svevo, Vladimir Bartol, Srečko Kosovel, Ciril Kosmač, Edvard Kocbek, Avgust Černigoj pa tudi Albertov brat, mladinski pisatelj Karel Širok, ki je bil kot član organizacije TIGR leta 1942 ustreljen v Dragi pri Begunjah. A lističi, na katere si glavni protagonist romana sproti ali s časovne distance več let zapisuje dnevniške beležke in ki se v nekem trenutku, iztrgani iz dnevnika, premešajo v povsem samosvoj vrstni red, so veliko več kot zgolj dragocen dokument trpkosti nekega konkretnega prostora in časa: fragmentarno zasnovani roman ponuja virtuozno meditacijo o večnih temah človeštva. Z izrazitim eruditskim zamahom in s pretanjenostjo lirika se Dekleva dotakne vprašanj svobode in nasilja, jezika in spomina pa tudi umetnosti kot mogočne kreativne sile, ki je na sledi neulovljivosti življenja, kot bi ga želela vsaj za hip udomačiti samo zato, da bi na koncu priznala njegovo premoč. »Ali ni življenje podobno drevesu«, se sprašuje pisatelj, »ki mu ne vidim korenin in komaj kdaj zaslutim njegovo trdnost, privabi pa me s trepetanjem lističev?«
KNJIGA MESECA
Poleti radi potujemo po tujih deželah in zaidemo v kakšen muzej ali galerijo. Ta knjiga nam bo pomagala gledati umetnine.
Barbe-Gall, Françoise: Kako gledati sliko: naučimo se verjeti svojim očem
Kdo ob obisku muzeja še ni sanjaril o ključu, ki bi mu pomagal razbrati sliko? Kako gledati sliko je izjemno delo, ki je po občutku bolj podobno odličnemu vodenju po muzeju, v katerem so zbrana najboljša umetniška dela človeške zgodovine, kot pa knjigi.
Françoise Barbe-Gall pri razlagi umetnin izhaja iz občutkov, ki nas navdajo pred platnom. Nas slika očara, tolaži ali pretrese? Je narava na njej idealizirana ali popačena? V kakšnem odnosu je do resničnega sveta? Po zaslugi razumljivosti njenih besed in preprostosti njenega nazornega prikaza postane umetnost kristalno jasna in dosegljiva, naš pogled za umetnine pa se izostri. Razprave dopolnjujejo umetnostnozgodovinski, zgodovinski in kulturološki podatki ter številne dodatne umetnine.
Avtorica prehaja med realizmom, nadrealizmom, posebnimi perspektivami, uporabo simbolov, barv in svetlobe. Odpelje nas v fantastični svet slikarstva, ki ob vsaki sliki odpira nove in nove detajle, v katere so umetniki skrili svoj pogled na svet in svojo edinstveno čustveno pokrajino.
Fascinantna paleta del je združena v šest poglavij, prav vsako od njih gledalca spodbudijo, da razmisli, v kakšnem odnosu je do resničnosti. Bogato ilustrirana knjiga vsebuje 42 osupljivih del Giotta, Rembrandta, Vermeerja, Goye, Hopperja, Rothka, … Avtorica z jasnim pristopom in preprosto, a subtilno analizo počasi razjasni smisel vsakega dela. Knjiga nas vodi od dobesednih zaznav do simbolov in skritih pomenov, od celote k detajlom, ki so v knjigi posebej izpostavljeni in približani.
NOVOSTI
LEPOSLOVJE
Buzeti, Laura: Posuj se s pepelom vaših očetov
Zahodnonemški kancler Willy Brandt je 7. decembra 1970 pokleknil pred spomenikom heroja v varšavskem getu med drugo svetovno vojno. Gesta je bila tarča kritik kot tudi pohval. V množici novinarjev, diplomatov in mimoidočih so dogodku priča tudi trije osrednji liki romana: Otto Gottlieb, Dorota Janowska in Florian Janowski. Zgodba sledi njihovim doživljanjem v času treh dni kanclerjevega obiska, od njegovega prihoda, 6. decembra, do odhoda, 8. decembra. Kanclerjev obisk pomeni soočanje s preteklostjo, spomini, kolektivnimi in osebnimi travmami. Dorota, ki je bila med vojno ugrabljena in posvojena v Nemčijo kot del procesa germanizacije, se mora v času kanclerjevega obiska znova soočiti s svojim občutkom identitete, razumevanjem vojne in krivde. Svojo vojno izkušnjo izrazi v poeziji, ki daje dogajanju v romanu še poseben pečat. Ko svojo željo, da bi poezijo objavila kot pesniško zbirko, izrazi bratu Florianu, jo ta zavrne. V romanu spoznavamo Varšavo tudi skozi oči fotonovinarja Otta, ki v Varšavo prispe, da bi za revijo Der Spiegel dokumentiral kanclerjev obisk. Kljub zavedanju nacističnih zločinov je optimističen, da bosta državi dosegli spravo. Po srečanju s prodajalcem v knjigarni (Florianom) je njegovo upanje omajano. Otto, čeprav rojen po vojni, se je prisiljen soočiti z odgovornostjo do spominjanja in preprečevanja vojne in podobnih zločinov. Čeprav zgodba spremlja kanclerjev obisk, je osredinjena na posameznike in njihove travme ter tragično zgodbo družine Janowski, kot tudi na doživljanje kolektivne krivde in prevzemanje odgovornosti.
Hadžić Žavski, Samanta: Smrt, v temo zavita
Roman skozi osebno zgodbo prikaže širšo družbeno dojemanje problematike vojne in njenih posledic, obenem pa se skozi toplo zgodbo o bližnjih obrača proti svetlobi in celjenju ran.
Smrt, v temo zavita je romaneskni prvenec Samante Hadžić Žavski. V njem spremljamo odraščanje mlade protagonistke Lene, ki jo zaznamuje vojna, ki je v devetdesetih prizadela Bosno. Čeprav je geografsko daleč, saj z družino živi v Sloveniji, ji je čustveno še vedno zelo blizu. Lena je hči očeta muslimana in matere Slovenke, prek nje pa smo vpeti v odnose njene ožje in širše družine, ki se skozi leta tako ali drugače bojuje s smrtjo.
Kutin, Blaž: Kenozoik
Roman Kenozoik ponuja večplastno in napeto zgodbo, v kateri je vse skrivnostno prepleteno, vendar obenem nič ni tako, kot se zdi. Mogoče ima vse neki smisel, mogoče nič. Mogoče se vzporedne resničnosti nekje spet sestavijo v eno. Mogoče pa je vse samo fascinantna igra ironije usode.
Ko se kregaš, pogrešaš mir, in ko imaš mir, pogrešaš kreganje. Veš, da nečesa ne maraš, pa ti vseeno manjka.
Rakuš, Janja: Tri barve za eno smrt
Pisateljica in vizualna umetnica Janja Rakuš v svojem novem besedilu izpisuje pripoved o Liviji, prevajalki dela Yvesa Kleina Modra revolucija ter Tobijasu, slikarju, ki trpi za t. i. kromolepsijo, boleznijo, ki mu omogoča, da vidi več barv kot je za ljudi običajno, s čimer že signalizira eksperimentalni in konceptualni podpis, znan iz njenih prejšnjih del.
Delo je zmagovalni roman natečaja novo obzorje, ki ga je založba Litera razpisala za najboljša še neobjavljena romaneskna besedila.
Danes si, jutri te ni. Vmes so barve. Vidne in nevidne. Bi bil sinopsis te zgodbe, zapisane na majhno škatlo vžigalic Hollywood Film Studios. Kot logline izpisan čez nebo. Kot vojna barv in angelov, kot vojna sonca in lune, kot vojna zvezd, izgubljena ali dobljena v zraku, nemem zraku, sestavljenim iz slik.
Vuk, Tereza: Zakaj ima moj hudič krila
Tereza Vuk je poznana predvsem po svojih sočnih kolumnah in dveh knjigah, Kolumniatrija in Creepyatrija, tokrat pa se predstavlja z romanom Zakaj ima moj hudič krila. Po pričakovanjih je tudi pričujoče delo na kratko rečeno totalno odpičena knjiga. Sestavljajo jo poglavja, ki preskakujejo v času, veliko se jih dogaja v času epidemije, nekaj pa tudi v avtoričini preteklosti. Gre namreč za močno avtofikcijsko delo, v katerem avtorica brezkompromisno spregovori in razmišlja o odnosih v družini in z okolico, o preprekah in življenjskih preizkušnjah, prelomnicah, stiskah, zlomih in katastrofah.
Kot v svojem značilnem slogu pojasnjuje avtorica Tereza Vuk: »Zakaj ima moj hudič krila je knjiga, ki sem jo rabila v življenju. Vam mogoče ne bo pomenila dosti, meni pa. Čeprav smo morali med pisanjem vsi imeti maske gor, sem jih vsem snela dol. Sebi še najbolj. Knjiga, ob kateri upam, da boste najdli delček sebe. In ja, stare mamice se bojo zgražale. Ampak hudič v meni komaj čaka to. Da končno razprostre krila.« Omenjeno zgražanje bo zagotovo izzval sočen, trd, živahen pogovorni jezik z obilico kletvic, pa tudi ciničen in pogosto črn humor. Za to ležernostjo in tudi jezo pa je skrite precej bolečine, saj se protagonistka ves čas zaveda svoje drugačnosti in nesprejetosti, ki jo zaznamujeta že celo življenje. Večkrat se vpraša, zakaj je ljudje nimajo radi, kaj je sploh smisel vsega skupaj in zakaj še ni mrtva. Njena zgodba se razteza od otroštva do zapadanja v odvisnost od drog, odvajanja v tujini, vrnitve v življenje ob poskušanju drugačne poti, ki pa se ne izkaže za uspešno. »In spet mi je žalost ponujala roko. Naredila sem požirek in takrat mi je postalo jasno. Da jaz ne bom nikoli nova Tereza. Sploh ne v Ljubljani. In kakor hitro je prišla nova Tereza, tako hitro je zbledela.« Obenem ubesedi kar nekaj norosti in bizarnosti iz epidemičnega življenja, zato je snemanje mask tako figurativno kot dejansko, njen portret koronske dobe pa je žmohten, tudi zabaven in rahlo trpek. Kot vse prelomne stvari.
Bannalec, Jean-Luc: Bretonske specialitete: komisar Dupin razreši deveti primer
Lepi poletni dnevi v juniju bi bili še kako primerni za prijeten izlet v Saint-Malo. Komisar Dupin pa se mora tam na žalost udeležiti seminarja, posvečenega tesnejšemu sodelovanju med bretonskimi departmaji.
Ko se Dupin med odmorom sprehaja po pokriti tržnici v starem delu mesta, se tik pred njegovimi očmi zgodi umor. Storilka, ki je žrtvina sestra – in tako kot ona slavna kuharska mojstrica –, zbeži. Kmalu se izkaže, da je bil to šele začetek serije umorov. Dupin se skupaj s komisarjema iz drugih departmajev znajde v tekmi s časom. V Cancalu, mestu, ki je znano po ostrigah, razkošnem letoviškem kraju Dinard in Saint-Maloju z njegovimi edinstvenimi restavracijami se soočijo z grozljivimi družinskimi skrivnostmi, tragičnimi preobrati in neverjetnimi zgodbami.
Bannalec, Jean-Luc: Bretonska idila: komisar Dupin razreši deseti primer
Tudi Bretanja se je avgusta znašla v oklepu hude vročine. Komisar se hladi v morju v družbi novega prijatelja in se trudi odmisliti veliko zabavo, ki mu jo sodelavci pripravljajo ob deseti obletnici službovanja. Nekega jutra v bližini Concarneauja iz morja povlečejo truplo. Izkaže se, da gre za rejca ovac z legendarnega otoka Belle-Île. Še preden se Dupin dobro zave, stoji na krovu hitrega čolna na poti na ‘najlepši otok na svetu’, za katerega se izkaže, da na njem ne vladata le lepota in svetloba, temveč tudi nasilje in tema.
Bannalec, Jean-Luc: Bretonska slava: komisar Dupin razreši dvanajsti primer
Dvanajsti primer komisarja Dupina se odvija v svetu vinarjev in izbranih vin ob največjem bretonskem jezeru Lac de Grand-Lieu, kjer je nekoč kraljevala slavna dinastija Guerlain.
Komisar Dupin in Claire se odpravita na poročno potovanje ob reki Loari, v regijo Pays de Retz. Na potovanju naj bi obiskala več vinskih posestev, uživala v vinu in kulinariki. Tak je vsaj načrt. Toda nato nekdo ustreli vinarja, nekdanjega moža Clairine prijateljice Cécile. Cécile računa na Dupinovo podporo in pomoč pri razjasnitvi primera. Je v zločin vpletena Clairina prijateljica?
Bannalec, Jean-Luc: Bretonske noči: komisar Dupin razreši enajsti primer
Medtem ko se bretonsko poletje nadaljuje v oktober, na nebu vztraja sonce in so noči še vedno mile, Labatova družina doživi hud udarec. Inšpektorjeva devetinosemdesetletna teta umre, potem ko so to že nekaj časa napovedovali ‘znanilci smrti’. Ampak kot da to še ni dovolj, Labata na njenem posestvu napadejo, tako da se znajde v smrtni nevarnosti.
Komisar Dupin in njegova ekipa so do kraja pretreseni in na posestvu nekdanje opatije, na katerem je živela teta, iščejo morebitne razloge za zločin. Nenavadni dogodki se kopičijo. Kaj je s senzacionalnim odkritjem na Côte des Légendes, ki si ga je Labatova teta, navdušena opazovalka ptic, zabeležila v dnevnik tik pred smrtjo? In kakšne skrivnosti imajo drugi člani družine?
V enem od najbolj surovih in osupljivih delov Bretanje, visoko na severu, med velikimi morskimi rokavi, divjim Atlantikom in bogatimi sadovnjaki se odvije zapleten in nadvse oseben primer.
Bannalec, Jean-Luc: Stara zgodba: komisar Dupin razreši osmi primer
Concarneau, ‘modro mesto’ ob morju, tik pred binkošti. V znamenitem starem delu mesta ville close Bretonci z glasbo in plesom pozdravljajo prihod poletja. Življenje bi lahko bilo čudovito, če nenadoma ne bi našli mrtveca – tik pred Amiralom, najljubšo restavracijo komisarja Dupina. In kot da to še ni dovolj, so njegova inšpektorja in nepogrešljiva pomočnica Nolwenn na dopustu.
Skupaj z novima policistkama se komisar spopade z odločilnim vprašanjem: kdo se je spravil na doktorja Chaboseauja? Zdravnika, ki je užival velik ugled in ki izhaja iz ene najuglednejših in premožnih družin v slikovitem obmorskem mestu. Pomagati jim ne morejo niti zdravnikova žena niti njegova najtesnejša prijatelja, znani lekarnar in trgovec z vini. Je zločin povezan z zdravnikovimi posli, saj doktor Chaboseau ni bil le zbiratelj umetnin, temveč je finančno podpiral bretonske pivovarne in tovarne ribjih konzerv? Medtem ko Dupin mrzlično išče indice, se zgodi sabotaža, ki v mestu povzroči veliko razburjenje, in znova premeša koščke sestavljanke, ki jo rešuje komisar.
Knox, Joseph: Smehljaj smrti
Aidan Waits se je sprijaznil z delom v nočni izmeni, ki so en sam neskončen cikel nujnih klicev ter tavanja v temi. Potem pa ju s partnerjem, inšpektorjem Petrom Sutcliffom, pokličejo v Palačo, velik zapuščen hotel v središču mesta. Tam najdeta mrtvega moškega.
Z nasmehom na obrazu. Z njegovih oblačil so odstranjene vse oznake. Zobje so zamenjani. Tudi prstni odtisi niso njegovi. Le zaplata, všita na notranjo stran hlačnice, daje slutiti, kdo je bil in kaj je v obupu storil tik pred smrtjo. Waits sestavlja drobce iz neznančevega življenja, pri tem pa se mora spopasti tudi z duhovi lastne preteklosti.
Knox, Joseph: Sirene
Aidan Waits je preiskovalec na manchestrski policiji. Šef ga pošlje, da se infiltrira v združbo Zaina Carverja, ki v mestu obvladuje trg z mamili. Ob tem mora iz njegovih krempljev rešiti še Isabelle Rossiter, hčer pomembnega politika. Toda ta naloga se zdi nemogoča, Carver je namreč fascinanten moški, ki dekleta zvabi v svoj krog in jih ne izpusti. Kaj kmalu se Waits zave, da je zabredel pregloboko, poleg tega policija dvigne roke nad njim in je prepuščen lastni iznajdljivosti.
Läckberg, Camilla: Zaboj
Ko neko žensko najdejo mrtvo v zaboju, prebodeno z meči, se policija sprašuje, ali gre za ponesrečen čarovniški trik ali za ekstremno brutalen umor?
Mina Dabiri, policijska inšpektorica pri stockholmski policiji, prosi za pomoč Vincenta Walderja, mentalista, strokovnjaka za govorico telesa in čarodejstvo. Kmalu primer povežejo z enim od prejšnjih in uvidijo, da lovijo neusmiljenega serijskega morilca, ki ga je treba ustaviti, preden bo znova moril – še posebej, ker vsi indici kažejo, da naj bi se po morilčevih načrtih zgodili štirje umori.
Kdo mori? Kdo tako brutalno zlorablja čarovniške pripomočke? Bo Mini in Vincentu uspelo dovolj hitro povezati spoznanja in preveriti dokaze? Sta sploh primerna za to? Kmalu namreč spoznamo, da imata oba temačne skrivnosti, njuna preteklost pa je očitno povezana s tem, kar se dogaja. Tempo dogajanja pa postaja čedalje hitrejši. Biti morata korak pred morilcem, prepoznati morata norost, da bi jo lahko ustavila.
Läckberg, Camilla: Kult
Ko iz vrtca na Södermalmu v Stockholmu izgine deček, so policijska inšpektorica Mina Dabiri in njeni sodelavci znova na preizkušnji. Takoj najdejo podobnosti z ugrabitvijo nekega drugega otroka, ki se je končala zelo slabo, in hitro doumejo, da imajo opraviti s smrtno nevarnimi silami. In vse kaže, da bo pogrešanih še več otrok …
Mina zaradi potrebe preiskave prvič po dramatičnih dogodkih izpred dveh let vzpostavi stik z mentalistom Vincentom Walderjem. Njun odnos je tudi zdaj enako poseben, izkaže pa se, da enako koristen tudi v tej preiskavi. Toda ura teče, preiskava pa postaja za vse vpletene vse bolj osebna. Ko najmanj zaščiteni postanejo žrtve – kdo jih lahko reši?
Kult je odlično izpisana psihološka kriminalka o nenavadnem preiskovalnem paru Mini in Vincentu, ki sta vsak s svojimi pomanjkljivostmi in fobijami na eni ter briljantnim umom na drugi strani bralcem širom sveta hitro zlezla pod kožo.
Läckberg, Camilla: Iluzija
V Stockholmu je december, vendar praznično vzdušje ni zajelo vseh. Švedski minister za pravosodje prejme zloveščo grožnjo, nato pa izgine. Hkrati na stockholmski podzemni železnici najdejo kup človeških kosti in izkaže se, da okostje pripada že nekaj mesecev pogrešanemu finančniku na visokem položaju. Ekipa policijske inšpektorice Mine Dabiri se še vedno spopada s posledicami travmatičnega dogodka poleti, ki se je končal s smrtjo njihovega kolega, zato na pomoč pri reševanju primera pokličejo mentalista Vincenta Walderja. Vincentu se ob vedno intenzivnejših glavobolih zdi, da se svet okrog njega vse bolj zapira. Odnosi v njegovi družini postanejo napeti, hkrati pa tudi sam že nekaj časa prejema skrivnostne pošiljke in zapletena sporočila.
Ko na podzemni železnici najdejo še en kup kosti, je skupina znova na preizkušnji – kaj se dogaja v predorih globoko pod Stockholmom? In kdo preganja ministra?
McFadden, Freida: Sodelavka
Kdo je prava žrtev? Dve ženski. Pisarna, polna skrivnosti. Grozljiv zločin, ki ga ni mogoče popraviti.
Dawn Schiff je čudna.
Vsaj tako mislijo vsi v podjetju za prehranska dopolnila Vixed, v katerem je Dawn zaposlena kot računovodkinja. Nikoli ne reče, kar bi morala. Nima prijateljev. In vedno je na svojem delovnem mestu točno ob 8.45.
Ko torej Dawn nekega jutra ne pride v pisarno, je njena sodelavka Natalie Farrell – lepa, priljubljena, pet let zapored najboljša prodajna predstavnica – presenečena. Nato prejme vznemirjajoč anonimni telefonski klic, ki vse spremeni.
Izkaže se, da Dawn ni bila le nerodna obstranka – bila je tarča osebe, ki ji je bila blizu. In zdaj je Natalie nepreklicno povezana z Dawn, saj se znajde ujeta v sprevrženi igri mačke in miši, v kateri se začne spraševati: »Kdo je prava žrtev?«
Toda nekaj je povsem jasno: nekdo je sovražil Dawn Schiff.
Sovražil jo je dovolj, da je ubijal.
McFadden, Freida: Učiteljica
Lekcija št. 1: Nikomur ne zaupaj.
Eve ima dobro življenje. Vsako jutro se prebudi, poljubi moža Nata in se odpravi poučevat matematiko na bližnjo srednjo šolo. Vse je, kot mora biti. Razen …
Prejšnje leto je zaradi afere med učiteljem in učenko casehamsko srednjo šolo pretresel škandal, v središču katerega je bila učenka Addie. Toda Eve ve, da je za temi grdimi govoricami več, kot se zdi na prvi pogled.
Addie ni mogoče zaupati. Laže. Prizadene ljudi. Uničuje življenja. Vsaj tako pravijo.
Toda nihče ne pozna prave Addie. Nihče ne pozna skrivnosti, ki bi jo lahko uničile. In Addie bo naredila vse, da te skrivnosti ne pridejo na plano.
McFadden, Freida: Skrivnost hišne pomočnice
Izza zaprtih vrat vidi vse.
»Dobrodošla v družini,« reče Nina Winchester in mi ponudi elegantno, manikirano roko. Vljudno se nasmehnem in se razgledam po marmornatem hodniku. To je moja zadnja možnost, da začnem znova. Lahko se izdajam za kogar koli hočem. A bom kmalu izvedela, da so skrivnosti Winchestrovih veliko nevarnejše od mojih …
Vsak dan od vrha do tal počistim prelepo hišo Winchestrovih. Njuno hčerko hodim iskat v šolo. Družini pripravim slastno večerjo, nato jem sama v sobici v zgornjem nadstropju.
Trudim se, da se ne razburjam, kadar Nina vse razmeče samo zato, da gleda, kako čistim. Kadar laže o lastni hčerki. Trudim se, da se ne razburjam, ko vidim, da je njen mož Andrew vsak dan bolj na tleh. Ko se mu zazrem v čedne rjave oči, polne bolečine, si zlahka predstavljam, kako bi bilo živeti Ninino življenje. Velika garderoba, imeniten avto, popoln mož.
Samo enkrat oblečem eno od njenih brezmadežnih belih oblek. Zanima me, kakšen je občutek. A kmalu izve … in ko spoznam, da se vrata moje spalnice na podstrešju zaklepajo samo z zunanje strani, je že prepozno.
Ampak se pomirim: Winchestrovi ne vedo, kdo zares sem.
Ne vedo, česa sem sposobna …
McFadden, Freida: Hišna pomočnica opazuje
Pazi se sosedov, saj nikoli ne veš, kdo opazuje
»Vi ste očitno novi sosedi!« zažvrgoli gospa Lowell in pomaha čez belo ograjo. Hčerko držim za roko in pomaham nazaj. Takoj ko gospa Lowell zagleda mojega moža, ji na obrazu poblisne čuden izraz. V tistem trenutku si obljubim. Končno imamo družinsko hišo. Moja preteklost je daleč, daleč za nami. Vse bom storila, da bo tako tudi ostalo …
Včasih sem pospravljala po hišah, danes ne morem verjeti, da je ta hiša moja. Očarljiva kuhinja, tiha slepa ulica, velik vrt, na katerem se otroka lahko igrata. Z možem sva varčevala leta in leta, da bosta otroka živela, kot si zaslužita.
Čeprav sem previdna glede sosede, gospe Lowell, imava priložnost spoznati nove prijatelje, ko nas povabi na večerjo. Vrata nam odpre služkinja z belim predpasnikom in figo v laseh. Dobro vem, kako je biti na njenem mestu. A me pred njenim hladnim pogledom oblivajo mravljinci …
Lowllova služkinja ni edina nenavadnost v naši ulici. Prepričana sem, da nas nekdo opazuje. In ko spoznam žensko, ki živi čez cesto, me njene besede zmrazijo do kosti: Pazi se sosedov.
Sem storila strašno napako, ko smo se preselili sem?
Mislila sem, da sem najtemnejše skrivnosti pustila za sabo. Ampak ali bi bila lahko ta tiha ulica v predmestju najbolj nevaren kraj od vseh?
Michaelides, Alex: Furija
»Sedem nas je bilo ujetih na otoku. Eden od nas morilec …«
Mojstrsko stopnjevan triler o samotarski nekdanji filmski divi in njenih slavnih prijateljih, ki se podajo na zasebni grški otok, spontani obisk pa se sprevrže v umor …
To je zgodba o umoru.
Mogoče pa to ni čisto res. V svojem bistvu je ljubezenska zgodba, ali pač?
Lana Farrar je samotarska nekdanja filmska zvezda in ena najslavnejših žensk na svetu. Najtesnejše prijatelje vsako leto povabi k sebi na idilični grški otok, kamor pobegnejo pred angleškim vremenom in tam preživijo veliko noč.
To vam govorim zato, ker morda mislite, da to zgodbo poznate. Najbrž ste o tem brali, ko se je zgodilo; precejšnje razburjenje je povzročilo v tabloidih, če se spomnite. Zgodba ima vse sestavine, potrebne za medijsko senzacijo: slavno osebo, zasebni otok, ki ga je od sveta odrezal veter … in umor.
Čez noč smo bili ujeti na otoku. Stara prijateljstva so zakrivala sovraštvo in željo po maščevanju. Sledila je igra mačke z mišjo – spopad bistrih umov, poln preobratov in zapletov, ki se je stopnjeval do nepozabnega vrhunca. Noč se je končala z nasiljem in smrtjo, kajti nekdo od nas je bil umorjen.
In kdo sem jaz?
Jaz sem Elliot Chase in povedal vam bom zgodbo, kakršne še niste slišali.
Michaelides, Alex: Mladenke
Edward Fosca je morilec. Mariana je o tem trdno prepričana.
Toda Fosci ne more do živega.
Privlačnega in karizmatičnega profesorja za grško tragedijo na Univerzi v Cambridgeu obožujejo tako njegovi kolegi kot študenti – še zlasti pa članice skrivnega študentskega društva po imenu Mladenke.
Mariana Andros je odlična, a razrvana strokovnjakinja za skupinsko psihoterapijo, ki jo Mladenke popolnoma obsedejo, ko ena od njenih članic, prijateljica Marianine nečakinje Zoe v Cambridgeu, postane žrtev skrivnostnega umora.
Mariana, ki je bila nekoč tudi sama študentka te univerze, kmalu posumi, da se za idilično lepoto vitkih stolpičev in zašiljenih zvonikov ter antičnimi izročili skriva nekaj zloveščega. In začne verjeti, da je umor zagrešil Edward Fosca, pa čeprav ima alibi. A zakaj bi si profesor za tarčo vzel svojo študentko? In zakaj kar naprej razlaga o obredih v čast mladenke Perzefone in njenega potovanja v podzemni svet?
Ko najdejo še eno truplo, Marianina obsedenost z dokazovanjem Foscove krivde postane neobvladljiva ter ogrozi njen ugled in odnose z najbližjimi. Toda Mariana je odločena, da bo morilca na vsak način zaustavila – tudi za ceno lastnega življenja.
Michaelides, Alex: Tiha pacientka
Psihološki triler Tiha pacientka prinaša osupljivo zgodbo o ženski, ki zagreši nasilno dejanje, in o terapevtu, ki obsedeno išče razlog za njen psihični zlom …
Alicia Berenson živi navidez popolno življenje. Slavna slikarka, poročena z uglednim modnim fotografom, živi v imenitni hiši z velikimi okni in razgledom na park v eni od najbolj zaželenih londonskih četrti. Ko se njen mož Gabriel nekega večera pozno vrne s snemanja, ga Alicia petkrat ustreli v glavo in ne spregovori niti besede več.
Ker Alicia kar molči in nikakor ne razloži svojih dejanj, se hišna tragedija spremeni v nekaj večjega: v skrivnost, ki pritegne domišljijo publike in iz Alicie naredi zloglasno zločinko. Cena njenih umetnin skokovito naraste, medtem ko njo, tiho pacientko, zaprejo na varno pred tabloidi in javnostjo v Mirni gaj, varovano psihiatrično enoto v severnem delu Londona.
Theo Faber je psihoterapevt, ki je dolgo čakal na priložnost, da bi zdravil Alicio, in ko v Mirnem gaju potrebujejo novega terapevta, se prijavi na delovno mesto. Skrivnostno Alicio želi pripraviti k pogovoru in razplesti razloge, zaradi katerih je ustrelila moža. Toda ovinkasta pot ga pelje naravnost v raziskovanje lastnih dejanj – in v iskanje resnice, ki grozi, da ga bo prevzela.
Osman, Richard: Zlu za petami
Četrti del izjemno priljubljene kriminalne serije prinaša nove zaplete članom četrtkovega kluba za umore.
Četrtkov klub za umore doleti strašna novica. Starega prijatelja, ki se je ukvarjal s starinami je nekdo ubil, zginil pa je tudi nevaren paket, ki ga je varoval. Ko se tolpa poda v akcijo, se srečuje s ponarejevalci umetnin, spletnimi goljufi in preprodajalci mamil, pa tudi z bolečino izgube. Število trupel narašča, paket še vedno manjka, težave pa so jim neomajno sledijo. Jim je končno zmanjkalo sreče?
Elizabeth, Joyce, Ibrahim in Ron niso čisto navadni upokojenci. Ne dišijo jim družabne igre, ne zanima jih učenje tujih jezikov in pogovori o boleznih so jim mrzki; veliko raje razvozlavajo stare nerešene umore in tako razgibavajo male sive celice. Medse vabijo upokojene sodnike, kirurge in druge izvedence ter se pri detektivskem delu imenitno zabavajo.
Rowling, J. K.: Srce, temno kot črnilo
Šesta knjiga iz serije o Cormoranu Striku, mednarodne uspešnice izpod prstov znane pisateljice, ki piše pod psevdonimom!
Cormoran in Robin imata nov primer, povezan z ustvarjalci in oboževalci kultne risanke, postavljene na highgatsko pokopališče. Edie Ledwell, soustvarjalko serije, na spletu preganja anonimnež, ki se podpisuje kot Anomija. Edie pride v agencijo po pomoč, ker si želi odkriti, kdo se v resnici skriva za tem imenom. Cormoran in Robin se podata v neobvladljiv svet internetnega preiskovanja. Hkrati morata usklajevati delo in zasebno življenje, predvsem pa njun nenavadni odnos.
Bucik Vavpetič, Kaja: Srebrne vezi
Napet fantazijski roman, v katerem se prepletajo vplivi slovenskega ljudskega izročila, boj med dobrim in zlim ter prepovedana ljubezen, ki ne pozna meja.
Ko knežna Mila z bratom osvobodi mamo rusalko in nato v strahu pred očetom pobegne z domačega gradu, se zaplete z druščino cestnih razbojnikov. Njihov vodja, Gaber, sprva ni prav prijazen do nje – Mila je namreč le opomin na vse, kar je izgubil zaradi njenega tiranskega očeta. Toda Mila se na poti s to neobičajno tolpo začne počasi soočati s svojo nečloveško dediščino in kuje načrt, kako bo rešila ljubljenega brata. Obenem obžaluje, da bo morala zapustiti nove prijatelje – in Gabra, ki se mu ne more upreti. Morda bi ji lahko pomagali prav oni, a njihovi načrti se ne ujemajo z njenimi, predvsem pa ji Gaber marsikaj prikriva.
King, Stephen: Sijanje
Založba Beletrina že nekaj let v rednih razmakih skrbi za navdušene bralce Kingovih uspešnic. Tokratna bera prinaša eno njegovih najuspešnejših del, ki je prek Kubrickovega filma z Jackom Nicholsonom že zdavnaj postalo del našega kolektivnega kulturnega spomina. Nova služba Jacku Torranceu ponudi odlično priložnost za nov začetek. Kot oskrbnik impozantnega starega hotela izven sezone bo imel dovolj časa, da se bolj poveže z družino in do konca spiše svoj roman. Odrezana od sveta sredi snežnih zametov visoko v gorah pa postaja idilična lokacija vse bolj zlovešča. Edini, ki opazi strašljive sile, ki se zbirajo na območju hotela, je Danny Torrance, petletnik z nenavadnimi telepatskimi sposobnostmi. Stephen King se je v svoji četrti in do tedaj največji uspešnici iz leta 1977 navezal na znamenito kratko zgodbo Edgarja A. Poeja Maska rdeče smrti ter jo nadgradil z vznemirljivim notranjim monologom protagonista. Roman je morda zasenčila le Kubrickova filmska priredba (1980), ena najvplivnejših grozljivk, ki je King sicer ne mara: Kubrickov film odlikuje predvsem briljantno upodobljena klavstrofobična atmosfera praznega hotela, roman pa je mnogo več, saj s sugestivno pripovedno spretnostjo prodre do najbolj skritih misli glavnih likov, kjer ždijo tiste prave pošasti. Si jih upate pogledati od blizu?
Karlovšek, Igor: Čez modro črto
Starša Tineta in Urške se ločujeta. Mama pričakuje, da bosta šla otroka, ki sta precej navezana en na drugega, z njo, v drug kraj, kjer jih pričakuje njen novi partner, a izkaže se, da ne bo šlo gladko. Otroka sta namreč perspektivna hokejista, ki imata v domačem kraju klub, prijatelje in sošolce in jima selitev na drug konec države prav nič ne diši, še posebej Urški ne. Po mnogih težkih odločitvah, v katere je nenazadnje vpleteno tudi sodišče, se družinska zgodba vendarle razplete – morda ne optimalno, a vsekakor z razmeroma svetlim obetom za Tineta in Urško.
Mladinski roman Čez modro črto psihološko prepričljivo pokaže vso zapletenost in težo sprejemanja odločitev, ki nikoli nimajo vpliva samo na posameznika, ampak na vse člane družine.
Sharif, Gulraiz: Ej, poslušaj!
Petnajstletni Mahmud si že predstavlja, kako bo poletje preživel z enookim prijateljem Arifom na klopci svojega živahnega blokovskega naselja. A na obisk prihaja stric iz Pakistana in razkazati mu bo moral Oslo. Izkaže se, da je to pravzaprav zelo zabavno. Stricu je norveški način življena neizmerno všeč, poskuša doumeti, kako deluje življenje v velemestu in bi najraje kar ostal, a kaj, ko to ni tako preprosto …
Ej, poslušaj! To knjigo pišem zato, ker norveški Norvežani padajo na to. Všeč jim je, če tujec, po možnosti rahlo podjarmljen in neizbrušen diamant, spiše knjigo ali pa dve. O tem, kako je »v bistvu« biti temnopolt, o vseh brazgotinah, o vseh bolečinah, o vseh tegobah. Saj veš, ker se pač ne upajo pogovarjat z nami.
Tomazin, Iztok: Naveza
Primarij Tomazin in profesor Virk. Pravi duet za plezalne, alpinistične in druge avanture, ki so prinesle tesno prijateljstvo. V knjigi Naveza v metaforično bogatem jeziku, začinjenem s humorjem in pikantnimi podrobnostmi, beležita zlasti skupne plezalne podvige in razmišljata o alpinizmu, prijateljstvu, naravi, lepoti, umetnosti, etiki, duhovnosti in presežnosti. Skozi živahen in sproščen dialog nam vrhunski alpinist in vrhunski esejist odstirata, kako sta presegala vsakdanjo stvarnost, prehitevala še samega sebe, se vzpenjala in padala … Dva zorna kota – navezana.
Souček, Jurij: Glej ga, Součka!
Knjiga ni samo kronologija skoraj stoletnega obdobja z okupirano Ljubljano, delovnimi brigadami, samoupravljanjem in razvojem gledališča, radia in televizije, ampak tudi kronologija prostora, predvsem Ljubljane med SNG Dramo in Kodeljevim. Tam je okrogloličen fant iz češke delavske družine profesorjem prisegel, da se bo izogibal gospodarstva, saj mu z računstvom res ni šlo, pač pa je tekoče bral že v vrtcu. Od nekdaj je recitiral in interpretiral, najprej na majhnih in improviziranih odrih, po končani igralski akademiji pa skoraj štirideset let v ljubljanski Drami. Svoj izraz je iskal tudi preko režij in z ustanavljanjem svojih gledaliških skupin, ki sta jih s takratno ženo financirala z izdelavo keramike. Delal je na radiu, ko je bil ta še v povojih in brez tonskih posnetkov. Morda je tam še vedno tista rdeča zavesa, pogrizena od napadov smeha, saj so se vse oddaje predvajale v živo, zato mu moramo verjeti na besedo. Zavesa se je nato dvigala in spuščala na številnih praizvedbah, premierah in ponovitvah, na novo jo je obesil tudi v premajhno skladišče za kulise in ustanovil Levi oder ter soustanovil Malo dramo. Nekaj drame, zapisano z veliko ali malo, je v življenju Jurija Součka vedno bilo.
Bobin, Christian: Razkošno življenje
Poetična proza francoskega pisatelja Christiana Bobina je pisana paleta utrinkov o minljivosti, brezčasju, srečnih naključjih in ustvarjalni radosti.
Giraud, Brigitte: Živeti hitro
Živeti hitro je sodobni francoski roman, ki je prejel prestižno literarno nagrado Goncourt, namenjeno najboljšemu romanu leta. Avtorica v njem mojstrsko prepleta avtobiografske in literarne prvine.
Prvoosebna zgodba pripovedovalke, ki je tudi osrednja junakinja, se začne z dejstvom, da se je končno sprijaznila s prodajo hiše, v kateri je prebivala več kot dvajset let. Nanjo jo vežejo boleči spomini. Tik pred skupno vselitvijo mladega para s sinom se je njen partner Claude smrtno ponesrečil. Po spletu naključij je uporabil motor, ki ga je sorodnik za kratek čas parkiral v njuni garaži, nato pa med vožnjo izgubil nadzor in usodno padel.
Junakinja pristopa k nesreči pred desetletji, ki je zaznamovala njeno življenje, sistematično in študiozno. Kot pisateljica in kot žalujoča oseba s kirurško natančnostjo kronološko secira dogodke, ki so pripeljali do tragedije. Rezultat je roman osebne alternativne zgodovine, kjer se naslovi poglavij večinoma začenjajo z “Če …”. Tako raziskuje, kako bi se Claude tistega dne lahko izognil nesreči in kako bi se njuno življenje drugače odvijalo.
Roman je vrhunska drama s suspenzom, pri kateri vemo, kako se bo končala, vendar vse do zadnje strani upamo, da se bo morda kaj le odvilo drugače.
Gregorio, Roberta: Mala sladolednica v Amalfiju
Livia, Carolina in Diletta so najboljše prijateljice in živijo v slikovitem mestecu Amalfi na istoimenski italijanski obali. Livia po očetovi smrti prevzame vodenje družinske sladolednice. Rada preizkuša nove okuse in preseneča svoje stranke, pa vendar komaj shaja iz meseca v mesec. Za ljubezen nima časa. Nato nekega večera spozna Maria, ki s strtim srcem sedi na trgu pred sladolednico. In na lepem je Livia zaljubljena, v fanta, ki ga sploh ne pozna in ki sploh ne mara sladoleda!
Hustvedt, Siri: Kar sem ljubil
Roman pripoveduje zgodbo o dveh prijateljih, njunih družinah, ženskah v njunem življenju, njunih sinovih in o tem, kako odnosi med obema družinama postanejo napeti, najprej zaradi tragedije in nato zaradi dvoličnosti, ki počasi prihaja na površje.
Osrčje romana Kar sem ljubil (2003) je dolgoletno prijateljstvo med umetnostnim zgodovinarjem Leom Hertzbergom, pripovedovalcem romana, in likovnim umetnikom Billom Wechslerjem, ki zaznamuje tudi njuni družini. Kar sem ljubil je zgodba o ljubezni v njenih mnogih pojavnih oblikah – prijateljski, erotični, seksualni, starševski, otroški, o ljubezni do umetnosti; je pa tudi roman o duševnih težavah, izgubi, žalosti in bolečini z elementi kriminalne zgodbe. Siri Hustvedt svojega najuspešnejšega romana ni naselila samo z izjemno natančno izrisanimi in prepričljivimi, pač pa tudi z umetniškimi podobami, ki pred bralcem zaživijo, kot da ne bi bile plod pisateljičine domišljije. In res se navezujejo na mnoga stvarna dejstva in pojave iz življenja v sodobnem New Yorku.
Jansson, Tove: Poletna knjiga
Med babico in vnučko, ki preživljata poletja na otoku v Finskem zalivu, se zlagoma splete enkratno prijateljstvo, ki ga zaznamujejo drobni skupni podvigi v naravi ter razgovori, v katerih na svoj način premlevata bistvena življenjska vprašanja. Knjiga za vse generacije in mojstrovina, ki se za vedno vtisne v srce!
Jonasson, Jonas: Tik pred koncem sveta
Ko usoda združi prerokinjo konca sveta, prismuknjenega kuharskega genija in petinsedemdesetletno spletno vplivnico, se zgodi, kar se mora zgoditi – hudomušna pustolovščina, polna vrtoglavih preobratov.
Trojica očarljivih posebnežev se z avtodomom poda na razburljivo pot po Evropi, Afriki in ZDA, da bi svet spravila v red, še preden ga bo čez nekaj dni konec. Ampak stvari seveda nikoli ne grejo tako, kot si človek zamisli. Niti konec sveta.
Kafka, Franz: Zbrana kratka proza
Zbrana kratka proza slovesno stopa med bralce sto let po smrti Franza Kafke. V tej veliki knjigi najdemo poleg znamenitih pripovedi, kot so Preobrazba, V kazenski koloniji, Sodba, Pred zakonom in Pismo očetu, tudi vsa druga, manj znana, a kljub temu intrigantna kratkoprozna besedila, ki jih avtor pogosto ni dokončal. Prvi del, »Preobrazba«, vsebuje tiste zgodbe, ki jih je pisatelj objavil v svojem življenju; med zadnjimi je bil Gladovalec, nepozabno ganljiva prispodoba umetnika in umetnosti.
Sanjsko vzdušje, ki gre z roko v roki s »pravniško« sintakso, nas omreži do te mere, da tudi bralci postanemo vidci, ki zremo preko plotu groteske, onkraj prispodobe, se poučimo iz prilik, prenašamo humorno trpkost in znamo ceniti daljnovidnost teh zgodb. Kafkovih pripovedi se drži ritualna resnobnost, kakor da se pred nami odvija sveti obred; obenem pa so prepojene s humorjem. Vanje je vtkano neko protislovno bistvo. Zato se še danes čudimo tem preroškim uvidom v absurdni položaj modernega človeka, ki jih pisatelj odstira brez kanca cinizma, in njegove junake vzamemo za svoje.
Kay, Adam: Brez filtra: o zdravniku, ki je obesil haljo na klin
Nova knjiga avtorja uspešnice Tole bo bolelo je polna humorja, razmislekov in iskrenih uvidov.
Smeh je pol zdravja
Adam Kay je uspel svojo precej travmatično izkušnjo dela v angleškem zdravstvenem sistemu spisati v novo zgodbo, ki bralcem osvetljuje temne strani zdravstva. Njegov prvenec Tole bo bolelo je postal svetovna uspešnica, po kateri so posneli tudi zelo priljubljeno serijo. Po tem, ko je pustil svojo službo, svoje medicinsko znanje in spretnost pisanja spleta v knjige za odrasle in otroke.
Brez filtra je nekakšno nadaljevanje uspešnice Tole bo bolelo – avtor na svoj značilni humorni način (ponovno) razgalja zdravstveni sistem, ki ima precej podobne »rane« kot slovenski. Čeprav je zdravniško haljo obesil na klin in se v pripovedi ozira v preteklost in prihodnost, njegovi razmisleki ostajajo prodorni, pronicljivi in predvsem iskreni.
Kennedy, Louise: Prestopki
Pretresljiv roman o mladi ženski, ki je ujeta med zvestobo skupnosti in nevarno strastjo, se dogaja na Severnem Irskem v času Težav.
V Severni Irski v zadnjih tridesetih letih 20. stoletja, kjer ljubezen na vsakem koraku spremlja nasilje, se mlada učiteljica Cushla zaplete v nevarno ljubezensko zvezo. Michael je poročen protestantski odvetnik, ki zagovarja ujete pripadnike IRE; njuno poznanstvo mora zato ostati skrivno. Medtem ko poskušata krmariti med pastmi vse bolj vnetljivega ozračja, njun zasebni svet vztrajno trka ob politično resničnost okolja, v katerem ne štejejo le tvoja dejanja, temveč predvsem tvoja pripadnost.
Nelson, Caleb Azumah: Na odprtem
Mladi britanski pisatelj Caleb Azuma Nelson je s svojim poetičnim romanesknim prvencem iz leta 2021 navdušil tako kritike, ki so mu namenili ogromno nominacij in literarnih nagrad, kot bralce. Ti so z navdušenjem posegali po njegovi nežno izpisani knjigi, ki se je uvrstila na številne lestvice najbolj prodajanih in branih knjig, bila pa je tudi ena najbolj odmevnih knjig na TikToku. V čudovito rahločutnem romanu o ljubezni in hrepenenju se fant in dekle srečata v pubu v jugovzhodnem delu Londona. Oba sta temnopolta Britanca, oba sta dobila štipendiji za študij na zasebnih šolah, v katerih sta se borila za to, da bi se jima uspelo vključiti, in oba sta zdaj umetnika – on je fotograf, ona plesalka. Poskušata pustiti svojo sled v mestu, ki ju v zameno slavi in zavrača. Neodločno, nežno se zaljubita. Čeprav je videti, da sta drug drugemu usojena, lahko njuno pot preprečita strah in nasilje. Kaj pomeni biti oseba, ki jo svet vidi samo kot temnopolto telo, kaj pomeni biti ranljiv, če svet spoštuje samo tvojo moč, in kaj pomeni najti varnost v ljubezni, če jo potem izgubiš? Na odprtem je hkrati boleče čudovita ljubezenska zgodba in prodoren vpogled v tematiki rase in moškosti.
Tesson, Sylvain: Prepusti se življenju
Prepusti se življenju je zbirka 19 kratkih zgodb sodobnega francoskega pisatelja Sylvaina Tessona. Sylvain Tesson, rojen 1972, je pisatelj in popotnik, avanturist in pesnik, ki svoja potovanja prepleta s pisanjem, potepanja z razmišljanjem in hojo s preigravanjem besed. Svojo prekipevajočo energijo nenehno preliva v refleksijo in zapise o svetovih, ki jih odkriva, o vprašanjih bivanja in usode.
Tessonove kratke zgodbe imajo za prizorišče vse konce sveta, najrazličnejše življenjske usode protagonistov – od navadnih, bizarnih, banalnih do izjemnih ljudi, pa povezujejo nenavadni razpleti zgodb, ki bralcu ostanejo v razmislek.
Tesson, Sylvain: Pod milim nebom
Pod milim nebom je zbirka petnajstih zgodb, za katero je Sylvain Tesson leta 2009 dobil prestižno francosko nagrado Goncourt za kratko zgodbo. Popotnik in pisatelj Sylvain Tesson kot buden in kritičen opazovalec sveta popelje bralca na vse konce sveta, v svojem značilnem humorno pikantnem slogu pa pripovedi o osebah z najrazličnejšimi usodami – od čudaških, nenavadnih do povsem banalnih – pripelje v nepričakovane zaplete in pretresljive zaključke.
Tesson, Sylvain: V sibirskih gozdovih: februar-julij 2010
Danes že skoraj kultna knjiga V sibirskih gozdovih je dnevnik, ki ga je Sylvain Tesson pisal v šestmesečni osami na bregu Bajkalskega jezera od začetka februarja do konca julija 2010. Dnevnik je sicer označen kot esej, a se na trenutke bere kot pikareskni roman: po definiciji narativnega besedila, ki predvideva, da se protagonisti v toku časa in skozi dogodke spremenijo, vidimo, da lahko to perspektivo prenesemo na posameznika, ki v osami dela na sebi. Sylvain Tesson se zavleče v gozdove, da bi izvedel, ali ima kaj notranjega življenja, in pri tem odkriva postulate odrasti, ki jih mora upoštevati za preživetje v divjini: vsak dan naseka drva, zakuri peč, odide po vodo v luknjo, ki jo zvrta v zaledenelo Bajkalsko jezero, skuha kavo in tako naprej, da mine dan.
Ob vsakdanji rutini prebira svetovne klasike, ki jih je prinesel s seboj, seveda ne gre brez Robinzona in kriminalk, ne manjkajo pa niti filozofske razprave Jüngerja ali Hegla in Rousseauja ter zapisi puščavnikov. Poleg tega se izčrpno ukvarja s sivo energijo in ogljičnim odtisom ter z raziskovanjem okolice v snegu in ledu, ko pa se ta začne taliti, tudi v pričakovanju medveda. Družbo mu delajo siničke, proti koncu dva psička – in če še marca razmišlja, ali bo sploh zdržal v samoti, mu je julija žal, da mora oditi.
Tokarczuk, Olga: Popotovanje ljudi Knjige
V Franciji se čas preveša proti razsvetljenstvu. Vendar se razum in svoboščine porajajo zelo počasi. V Parizu se sestaja skrivna Bratovščina, katere člani so zelo različni ljudje z različnimi interesi. Vsem je skupno, da želijo poiskati smisel življenja. Odkriti želijo vse znanje sveta. To naj bi bilo zapisano v Knjigi, dani od Boga, v kateri je Bog odgovoril tudi na vsa vprašanja, ki jih lahko človek zastavi. Knjiga naj bi se nahajala v zapuščenem samostanu sredi Pirenejev. Najbolj so si Knjigo želeli poiskati Markiz, najditelj zemljevidov de Chevillon, bogataš de Berle in kavalir d`Albi. Kočija, ki odide iz predmestja Pariza proti Pirenejem, na poti naposled združi Markiza, kurtizano Veroniko in mladega Gaucha, ki po naključju postane kočijaž. Na poti se jim na svojem konju za nekaj časa pridruži še angleški popotnik Burling, ki se z Markizom pomenkuje o znanosti, magiji, alkimiji, kabali, filozofiji, umetnosti. Lahko rečemo, da potujeta po svetu dosežkov in idej znanosti, religije in vsega, kar določa življenje tistega časa. Po dolgem popotovanju, na katerem naletijo na drugačne kraje in ljudi, kot so jih vajeni, na čudesa in bitja iz drugega sveta, prispe skupinica v čudežno dolino, kjer drevje hkrati cveti in rodi, cvetje oplaja zrak z izjemnimi vonjavami, bistra voda pa daje vsemu življenje. Sredi doline stoji samostan. Je zdaj poti konec?
Zevin, Gabrielle: Jutri, jutri in spet jutri
V tem vznemirljivem romanu avtorice uspešnice Tisoč in ena zgodba A. J. Fikryja dva študijska prijatelja, Sam in Sadie – pogosto zaljubljena, a nikoli ljubimca – postaneta ustvarjalna partnerja v osupljivem in kompleksnem svetu programiranja videoiger, kjer jima uspeh prinese slavo, veselje, tragedijo, dvoličnost in nazadnje neke vrste nesmrtnost. To je ljubezenska zgodba, a ne takšna, kakršnih ste vajeni.
Na turoben hladen decembrski dan v prvem letniku študija na Harvardu Sam Masur stopi iz metroja in med množico ljudi, ki čakajo na peronu, zagleda Sadie Green. Pokliče jo. Sadie se za trenutek pretvarja, da ga ni slišala, nato pa se obrne in igra se začne: legendarno sodelovanje, ki ju bo izstrelilo med zvezde.
Izposojata si denar, prosita za usluge in še preden končata študij, ustvarita svojo prvo uspešnico, Ichigo: igro, v kateri lahko igralci ubežijo omejitvam telesa in izdajam srca ter v kateri smrt ne pomeni nič drugega kot priložnost za nov začetek in novo igro. To je zgodba o popolnih svetovih, ki jih gradita Sam in Sadie, o nepopolnem svetu, v katerem živita, in o vsem, kar prinese uspeh: denarju. Slavi. Dvoličnosti. Tragediji.
Jutri, jutri in spet jutri je osupljiv in kompleksno zasnovan roman, ki zajema tridesetletno obdobje ter sega od Cambridgea v Massachusettsu do Venice Beacha v Kaliforniji ter krajev vmes in daleč stran. Obravnava raznolikost identitete, videoigre kot obliko umetnosti, tehnologijo in človeško izkušnjo, invalidnost, neuspeh, odrešilne možnosti v igri in predvsem našo potrebo po povezovanju: biti ljubljen in ljubiti. Da, to je ljubezenska zgodba, vendar ne takšna, kakršnih ste vajeni.
Podjed, Dan: Krizolacija: fantastična povest o izoliranih ljudeh
Distopični roman o vplivu dolgotrajne izolacije in življenja pred zasloni na človeškost ljudi, ki pa se danes ne zdi več tako zelo neverjeten.
Ljudje se skrivajo v izolaciji lastnega doma, nihče pa ne ve, kaj se je zgodilo zunaj. Med krizo, ki se je razvlekla v nedogled, delajo, se šolajo in družijo na daljavo, nujne potrebščine pa jim dostavljajo brezstično, skozi predal v vratih … Nekega dne se najstnica Zarja zbudi s hudo bolečino v trebuhu. Vsi znaki kažejo na vnetje slepiča. Zdravnik se po aplikaciji ne odziva, zato skuša Zarjina mama sklicati sestanek hišnega sveta in poklicati na pomoč sosede, ki jih še nikoli ni srečala. Se bo stanovalcem hiše številka 203 po več Ietih izolacije uspelo prebiti izza štirih sten? Zmorejo to? In ali to sploh še hočejo?
Monika je skrbna mati, Sven je od prenažiranja pred zaslonom že skoraj nepokreten, Andrej in Janja sta ujetnika stanovanja – in tudi ujetnika alkohola. Sana in Anja se za denar razgaljata pred kamero, podobno kot po platformi OnlyFans, ostareli rejver Alen pa skrbi za nebogljeno Mirando, ki jo ima neskončno rad. Kot je v spremni besedi napisal Igor Harb, je ta večstanovanjska hiša Slovenija v malem. Je pa tudi »hiša številka 203«, o kateri je prepeval Frane Milčinski – Ježek v znanem šansonu.
POEZIJA
Tri minute: izbor iz slovenske slemovske poezije 2016-2023 / izbrala in uredila Petra Kolmančič
Poglavitna razlika med poezijo kot jo razumemo v širšem smislu in slamovsko poezijo je v tem, da se slamovska poezija piše z mislijo in ciljem izvajanja pred publiko, zato je ob vsebini izjemnega pomena performativni potencial pesmi. Za dogodke v živo, na katerih se izvaja slemovska poezija, pa je značilno tudi to, da so tekmovalnega značaja.
V knjižni izdaji Tri minute, prvi antologiji slovenske slamovske poezije je zbran in objavljen nabor pesmi, ki jih je bilo mogoče slišati na slovenskih slamovskih odrih v obdobju zadnjih osmih let, kjer je z uspešnimi nastopi zablestelo kar nekaj avtoric in avtorjev, ki so se uvrstili tudi na pomembna prvenstva v tujini, npr. na Evropsko prvenstvo v slemovski poeziji, ki vsako leto poteka v drugem evropskem mestu.
Pričujoči nabor prinaša poezijo slamovskih pesnic in pesnikov, ki se razen nekaj izjem, še vedno aktivno udejstvujejo na domačih in tujih odrih, nekateri med njimi, npr. Mišel Amo Ristov (zmagovalec drugega nacionalnega prvenstva v slemovski poeziji) in Neža Prah Seničar (zmagovalka tretjega državnega prvenstva) že vse od začetka. Ob omenjenima se s pesmimi v antologiji Tri minute predstavljajo še Anka Vidmar, Letteče bessede (psevdonim April Veselko), Hana Bujanović Kokot, Kristian Koželj, Matic Ačko (zmagovalec petega državnega prvenstva, ki je antologijo tudi oblikoval), Metka Zadravec, Nika Gradišek (zmagovalka šestega državnega prvenstva), Nina Medved (prva nacionalna prvakinja v slemovski poeziji), Pavla Zabret, Petra Kokol, Pino Pograjc, Tomaž Lovrenko in Tom Veber.
Izbor poezije najboljših slemovskih pesnic in pesnikov je v antologiji Tri minute pripravila pesnica, urednica in producentka Petra Kolmančič, ki pojav slemovske poezije aktivno spremlja in soustvarja že vse od začetka. V obširni spremni besedi, ki podrobno predstavi korenine in začetke slemovske poezije v ZDA in po svetu ter zgodovino slemovske poezije v Sloveniji, je o estetiki in poetiki slemovske poezije zapisala naslednje:
»Postopek porajanja slamovske poezije vključuje intenco uprizarjanja, se pravi čim bolj prepričljivega nastopa v živo in prav to je njena poglavitna posebnost, pa tudi ločnica, po kateri se razlikuje od drugih pesniških oblik in žanrov. Kot ugotavljam, omenjeni vzgib pogosto deluje kot konceptualni filter, saj pesnico ali pesnika sili v poglobljeno delo na performativnem potencialu besedila ter govorjeni izvedbi pesmi v živo. V slogovnem smislu gre pri veliki večini slamovske poezije, tako slovenske kot tuje, za precej bazične, enostavno zastavljene pesmi, v katerih prevladujeta realizem in narativnost. Fokus je posvečen melodiki, ritmu in čustvom. Slamovska pesem je relativno dolga oblika, zato velikokrat vsebuje elemente in nastavke zgodbe, ki jo pripoveduje z verzi.«
Arminio, Franco: Prepusti pot drevesom : pesmi o ljubezni in zemlji
Pesniška zbirka Prepusti pot drevesom je poklon pokrajini in vasem, o katerih Arminio že leta pripoveduje v svojih proznih knjigah, prinaša pa tudi ljubezenske pesmi. Skrbno pretehtani avtorjevi verzi ustvarjajo preprosto, neposredno poezijo.
Franco Arminio v knjigi Prepusti pot drevesom predlaga novo obliko flâneurja iz devetnajstega stoletja, kot jo je razširil francoski pesnik Charles Baudelaire, vendar z nekaterimi razlikami. Medtem ko je za Baudelaira flâneur pomenil umetnikovo nezmožnost delovanja in njegovo ločenost od družbe, mora pezolog opazovati, da bi ustvaril nov stik z družbo (beseda paesologia, ki jo je Arminio izumil, se nanaša na preučevanje podeželskih skupnosti). Arminio pravi: »Preživite več časa zunaj. Preživite več časa blizu živali. Prisluhnite stari osebi, naj govori o svojem življenju. Izrazite nekaj občudovanja do nekoga.« Njegov cilj je ustvariti vezi, ob zavedanju, da je kraj povezan s svojim okoljem, zgodbo in prebivalstvom.
Strand, Mark: Pesmi zraka
Pesniška zbirka, ki nas s krhko nežnostjo zvabi na pot branja, na kateri se postopoma zavemo globin in kako daleč od obale smo.
V pesmi Leopardi, za katero je potihem upal, da bo pozabljena, ker da »preveč razkriva«, Mark Strand zapiše: Medtem ko ti spiš, sem jaz šel ven, da bi se pozno/ poklonil nebu, ki se zdi tako blago,/ in svetu, ki ni tak in mi pravi: »Ne dajem ti upanja. Nobenega.« Tematika večine pesmi je izguba – ljubezni, prijateljev, življenja. Izkušnja iztekanja časa. A prav pesmi ohranjajo čas. Ohranjajo trenutek. Skrivnostnost. Bereva zgodbo svojih življenj,/ kakor bi sama bila v njej,/ kakor bi jo sama napisala. Pesnik je po Strandu osredotočen na območje, na katerem se notranjost srečuje z zunanjostjo. Prizadeva si opisati to stičišče in se naseliti v senčno območje med jazom in resničnostjo. Včasih se žarišče nekoliko prevesi v korist jaza, včasih v korist sveta. Včasih so izrečene nenavadnosti. In ko se po doživetju sveta, ki ga je pesnik preuredil, vrnemo v svoj vsakdanji svet, bo ta drugačen, vanj bo zapisan Pesnikov glas.
STRIPI IN RISOROMANI
Casanave, Daniel: Sapiens v stripu. Del 1, Rojstvo človeštva
Pred sto tisoč leti je na Zemlji živelo vsaj šest različnih vrst ljudi. Danes pa obstaja le ena – Homo sapiens. Kaj se je zgodilo z drugimi? In kaj se lahko zgodi z nami?
V prvi knjigi ilustrirane priredbe svoje prelomne knjige Sapiens: kratka zgodovina človeštva priznani zgodovinar Yuval Harari pripoveduje zgodbo o nastanku in razvoju človeštva ter raziskuje, kako sta nas biologija in zgodovina opredelili in izboljšali naše razumevanje tega, kaj pomeni biti človek.
V spremstvu likov, kot so Prazgodovinski Bine, dr. Domislov in detektiv Lopez, nas povabi na popotovanje po divji plati zgodovine in na dostopen način pripoveduje zgodbo o tem, kako so nepomembne človeku podobne opice postale vladarice planeta Zemlja in so zdaj sposobne cepiti atome, leteti na Luno in spreminjati genski zapis živih bitij.
Oseman, Alice: Heartstopper. Del 5
STROKOVNA LITERATURA IN NELEPOSLOVJE
Podjed, Dan: Krizolacija : znanstveno branje o izoliranih ljudeh
V času, ko se kriza preobraža v normalno stanje, nastaja novi človek, homo insulatus. Ta je zaradi življenja med štirimi stenami in pred zasloni navidezno povezan s skupnostjo, a dejansko odklopljen od stvarnosti in vse bolj osamljen. Lahko izolirani človek, ki je nasprotje Hararijeve zamisli o homo deusu, pretrga spone krizolacije, to je prepleta krize in izolacije, umakne pogled od zaslona in stopi na prosto? Ta knjiga ponuja odgovore na takšna vprašanja in pokaže, da imata tako izolacija kot kriza različne podobe, ki jih pisec postavi pred ogledalo. Ni pa nujno, da bodo z odsevom vsi zadovoljni.
Jerant, Jasmina: Primer: Anhovo: med azbestom, odpadki, razvojem in zdravstveno krizo
Angažirana, iskriva in skrbno dokumentirana zgodovinopisno-raziskovalna pripoved prikaže globalni vzpon in padec čudežnega gradbenega materiala azbesta na perečem slovenskem primeru, vzporedno pa tudi najdlje trajajoče okoljevarstveno gibanje pri nas.
Knjiga Primer: Anhovo opisuje srednjo Soško dolino skozi nevralgično simbiozo gigantske cementarne z lokalnimi kraji od začetka dvajsetega stoletja do danes. Angažirana, iskriva in skrbno dokumentirana zgodovinopisno-raziskovalna pripoved prikaže globalni vzpon in padec čudežnega gradbenega materiala azbesta na perečem slovenskem primeru, vzporedno pa tudi najdlje trajajoče okoljevarstveno gibanje pri nas. Poglavja se nizajo skozi desetletja z vsemi ključnimi dogodki, preobrati, napakami, tragedijami in vsem zamolčanim. Kako je ob smaragdno reko, slovenski naravni biser, sploh prišel azbest, in kako je mogoče, da danes v tej ozki dolini kurijo nepredstavljive količine odpadkov s širšega območja, četudi je skoraj šeststo zdravnikov podpisalo peticijo, da je stanje treba urediti? Kdo so bili lastniki velikanske tovarne skozi čas in kako so ti kraji postali usodno odvisni od njenega ekonomskega uspeha?
Golob, Tadej: Pikčasta Slovenija: kolesarski vodnik po Sloveniji in zamejstvu
Pikčasta Slovenija predstavlja petinšestdeset krogov po Sloveniji in zamejstvu, v katerih vas čaka najmanj tisoč višinskih metrov vzpona (in spusta).
Od Šavrinskega gričevja slovenske Istre, Brkinov in Vipavske doline (in od tam na Kras), do vzpetin nad Sočo in nekajkrat v Beneško Slovenijo, kraljevskega kroga okoli Triglava s 3800 višinskimi metri vzpona, klancev predalpske Slovenije nad Idrijo, Žirmi, Kranjem, do Osilnice in Strme rebri nad njo, Bele krajine in kroga okoli Trdinovega vrha (najvišjega vrha Gorjancev), preko Kozjanskega do Celja in Koroške, okoli Uršlje gore, iz Velikovca čez Svinško planino, nekoč skrajno severno mejo slovenskega narodnostnega ozemlja, do Pohorja in čez Kozjak, pa do največjega slovenskega gričevja – Slovenskih goric, in na koncu (začetku) presenečenja za vse zaljubljence v slovenske gorske etape – Prekmurja. Dve gor-dol tisočmetrci sta tudi tam, kot je v vodniku vseh sedem samostojnih slovenskih asfaltiranih klancev, ki v enem zamahu dosežejo številko tisoč. Eden od kriterijev za uvrstitev kakšne ceste v posamezen krog je bil tudi promet – obstajajo ceste po Sloveniji, kjer ga ni.
Vose, Robin: Indeks prepovedanih knjig: štiri stoletja boja za besedo in podobo v imenu večje Božje slave
Robin Vose je profesor zgodovine na kanadski univerzi St. Thomas v Frederictonu in se posebej ukvarja z zgodovino dominikanskega katoliškega reda, muslimanov in judov v srednjeveškem Aragonu.
Pričujoče delo, Indeks prepovedanih knjig; štiri stoletja boja za besedo in podobo v imenu večje Božje slave, je prva celovita zgodovinska analiza zloglasnega katoliškega Indeksa, ob robu katere se Vose dotakne večnih razprav o prepovedanih knjigah, vseh drugih vrstah cenzure in svobodi govora.
Gledano v celoti je to tragična zgodba, če pomislimo, koliko škode je narejene avtorjem s prepovedjo besedil in drugih ustvarjalnih del, in koliko del zaradi strahu pred preganjanjem morda sploh ni bilo ustvarjenih. Škoda, ki so jo človeški misli in umetniškemu izražanju v stoletjih povzročile inkvizicija in druge oblike cenzure, je resnično neprecenljiva. A obstajajo tudi trenutki, ko se zgodba prevesi v komedijo, ko pridejo na dan zmedene, nasprotujoče si in včasih naravnost neumne poteze sestavljavcev Indeksa in drugih cenzorjev, tudi posvetnih. Obstaja pa še ena pomembna razsežnost te zgodbe. Dokaj neprijetno dejstvo je, da so bili številni od visoko izobraženih cerkvenih teologov, pravnikov, inkvizitorjev in strokovnih svetovalcev – ki so namenili na tisoče ur svojega časa preganjanju sumljivih del in njihovih avtorjev– v resnici eni od največjih umov svojega časa. Ko so se z vso resnostjo in predanostjo lotevali cenzure, so verjeli, da tudi sami opravljajo ustvarjalno – in da delujejo dobesedno v imenu ‘Večje božje slave’. Resda so s tem pomembno okrnili duhovno, intelektualno in kulturno zapuščino svojega časa, a so jo hkrati na svoj način sooblikovali in prispevali k tistemu, kar je posamezno obdobje na koncu prineslo. Nad dejstvi se lahko zgražamo, a izbrisati jih ne moremo – in razumevanje, kako in zakaj je neka človeška dejavnost dala takšne ali drugačne rezultate, je konec koncev ključna naloga zgodovinske raziskave.
Bellavite, Andrea: Gorica Nova Gorica: povezani mesti: vodnik po evropski prestolnici kulture
Gorica Nova Gorica je navdihujoč vodnik po obeh Goricah, ki ga je Andrea Bellavite pripravil ob Evropski prestolnici kulture GO! 2025 Nova Gorica – Gorizia. Dragoceno delo, ki bo zagotovo prispevalo k boljši prepoznavnosti goriškega prostora.
Nova Gorica in Gorica skupaj oblikujeta kulturni prostor, ki ga je preprosto treba spoznati in vzljubiti. Platon in Aristotel, Vzhod in Zahod, Sever in Jug se prepletajo v jezikih in delovanju Goričanov. Odkrivanje tega mozaika arhitekture, okusov, zvokov in barv skozi oči domačinov razkriva globoke korenine, hude rane in pogumne preporode.
Najbolje je somestje spoznavati peš ali s kolesom, a če to ni mogoče, tudi le z branjem. In sanjariti.
Viri opisov: beletrina.si, bukla.si, dobreknjige.si, emka.si, felix.si, miszalozba.si, primus.si