Knjižne novosti v šolski knjižnici – september

KNJIŽNIČARKI PRIPOROČATA
Duplančić, Goran: Vojna
Risoroman Vojna prikaže vojno, ki je spremljala razpad Jugoslavije, natančno takšno, kot je bila: absurdno, polno protislovij, strahu, groze, nesmisla. In čeprav je zgodba vojaškega nabornika JLA v šentviški kasarni med slovenskim osamosvajanjem v letu 1991, ki jo Goran Duplančić pripoveduje skozi risbe, zgodovinsko zelo natančna, pa takšna zgodba nikjer na območju nekdanje Jugoslavije ne more postati del zgodovine in »uradnega« spomina na čas, ko je skupna država razpadla na več nacionalnih držav. Ne samo zato, ker gre za strip, in niti ne zato, ker njegov avtor ni zgodovinar, temveč teoretični fizik, ampak predvsem zaradi tega, ker velike zgodbe, na katerih temeljijo te nove nacionalne države, ne prenesejo absurdnosti, strahu in protislovij ali česar koli, kar bi lahko zasenčilo njihovo zmagoslavje.

Rushdie, Salman: Mavrov poslednji vzdih
V knjigi Mavrov poslednji vzdih sledimo zgodbi družine da Gama – Zogoiby, ki nam jo razkriva Moares Zogoiby, imenovan “Maver”. Moares je edini še živeči moški potomec te bogate družine, ki se je ukvarjala z začimbami. Saga družine se prične z opisom zakonske zveze njegovega pradedka in prababice v začetku 20. stoletja v kolonizirani Indiji. Maver podrobno opisuje tako družinske razprtije, nebrzdane strasti, navzkrižne ljubezni, prezgodnje smrti, kot tudi zgodovinske in politične preobrate, ki so vplivali na usodo družine da Gama.

KNJIGA MESECA SEPTEMBRA

30. septembra praznujemo mednarodni dan prevajalcev. Na ta dan se podeljujejo tudi Sovretove nagrade, ki jih podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev za posebno uspele prevode leposlovnih, do ustanovitve Jermanove nagrade leta 2013 pa tudi družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Namesto priporočila vam posredujeva seznam književnih prevodov dobitnikov Sovretove nagrade zadnjih desetih let, ki so na voljo v naši knjižnici.


2023: Melville, Herman: Moby Dick ali Kit (prevedel Jernej Županič)
2022: Evaristo, Bernardine: Dekle, ženska, druga_i (prevedla Katja Zakrajšek)
2021: Krasznahorkai, Lászlo: Svet gre naprej (prevedla Marjanca Mihelič)
2020: Jergović, Miljenko: Rodbina (prevedla Aleksandra Rekar)
2019: Williams, John: Avgust (prevedla Breda Biščak)
2018: Tartt, Donna: Skrivna zgodovina in Tartt, Donna: Lišček (prevedel Uroš Kalčič)
2017: Yourcenar, Marguerite: Splet večnosti (prevedla Saša Jerele)
2016: Vodolazkin, Jevgenij: Laurus (prevedla Lijana Dejak)
2015: Capus, Alex: Švindler, špijonka in človek z bombo (prevedla Mojca Kranjc)
2014: Pelevin, Viktor: Sveta knjiga volkodlaka (prevedel Borut Kraševec)

NOVOSTI
LEPOSLOVJE
Amon, Bojan: Živemu se vse zgodi
Če otroci znajo nekaj, kar odrasli na poti k večjemu, boljšemu in dražjemu izgubijo, je to sposobnost, da uživajo v sedanjem trenutku in se ne izgubljajo v davno pretekli deželi včeraj ali še bolj fantazijski oazi, ki se imenuje jutri.

Bojan Amon, energičen in pozitiven Ljubljančan, sodoben mož in oče, nas v svoji prvi knjigi spodbuja, naj živimo v sedanjem trenutku in življenje zajemamo s polno žlico. Skozi petnajst poglavij se brez dlake na jeziku in z dobršno mero humorja spominja ljudi in izkušenj, ki so ga v življenju najbolj zaznamovale in ga oblikovale v to, kar je danes: moški, ki mu največ pomenijo odnosi z najdražjimi in ki v sebi vedno želi ohraniti preprostost in iskrenost otroka.

Čuk, Marij: Črni obroč
Pesnik in pisatelj Marij Čuk je v letu 100. obletnice napisal delo Črni obroč, prvi romaneskni opis požiga Narodnega doma v zgodovini slovenskega slovstva. V njem prikazuje okoliščine, v katerih je prišlo do zločinskega dejanja, opisani so kraji in ljudje tistega časa, od fašističnega veljaka Francesca Giunte do slovenskih narodnjakov, ki so kljubovali raznarodovanju in nasilju ter bili zaradi tega kaznovani. Čukov Črni obroč je napisan v hitrem, vrtoglavem slogu in prepleta številne usode in osebne tragedije, odkriva zanimive zgodovinske okoliščine in objektivna dejstva, kar nadgrajuje z literarno fikcijo. Je pričevanjski roman o trpljenju naroda, tako da bo nepogrešljivo branje tudi za mlajše in najmlajše, ki bodo spoznali slovensko zgodovino. Ob literarni vrednosti ima tako Črni obroč tudi še izjemno družbeno in ozaveščevalno valenco.

Delavec Touhami, Mira: Dehteče spominčice ljubezni: pisemski portret Josipine Urbančič Turnograjske in Lovra Tomana
Pisemski roman Dehteče spominčice ljubezni odstira pogled v intimno pisemsko korespondenco med Josipino Urbančič Turnograjsko in Lovrom Tomanom. Pisma, ki sta si jih več kot tri leta redno izmenjevala, povezuje tankočutno zapisana zgodba družine Urbančič, ki jo mestoma bogatijo pripovedovalkina nežna razmišljanja o ljubezni in življenju. Roman predstavlja dragocen vpogled v čas, ki je bil ključnega pomena za razvoj narodne identitete in slovenskega jezika.

Rahločutno zapisana pisma, ki sta si jih Jospina in Lovro izmenjevala po pošti, tkejo pot zgodbi glavnih dveh junakov, ki je polna hrepenenja in iskrene mladostniške ljubezni.. Kot drobne dehteče spominčice z vsakim novim pismom rasteta njuna naklonjenost in ljubezen. A to ni le zgodba o ljubezni prve slovenske pisateljice in prepoznavnega slovenskega pesnika, pravnika in politika; je tudi zgodba o zorenju slovenske narodne identitete in slovenska jezika, ki sta ga tako Josipina kot Lovro srčno ljubila in si na različne načine prizadevala za njegovo rabo v družbi. Preko zapisov povestic in pesmi začutimo globok sentiment pripadnosti narodu, ki že v svojem formiranju hrepeni po lastnem jeziku. Pričujoči roman je med drugim tudi pomemben dokument dobe, v kateri sta živela glavna junaka, in zarisuje podobe meščanstva in kulture osemnajstega stoletja, ki bi ju brez najbogatejše pisemske korespondence težko uvideli v tako raznolikih odtenkih. Ljubezen Josipine in Lovra, ki jo je prehitro zatrla neusmiljena usoda, tako v pričujočem romanu raste na cvetočem polju prvih popkov slovenstva.

Gradišnik, Branko: V raj in nazaj
V raj in nazaj, najnovejši potopis Branka Gradišnika s potepanja po Provansi, s hudomušno, za svet zavzeto noto intonira popotne dogodivščine in aktualno stanje duha. Kajti: Ni dovolj samo dobro in pravdansko živeti, treba je tudi vedeti, kaj se godi tam zunaj za zaprtimi vrati sveta.

Karlin, Alma M.: Peš po domačih krajih: popotni dnevniki 1934-1936
Medtem ko potovanje Alme M. Karlin okrog sveta v letih 1919–1927 in njeni popotni zapisi tudi v svetovnem merilu že sodijo v popotniški literarni kanon, o njenih popotovanjih po Sloveniji doslej ni bilo prav dosti znanega. V tridesetih letih prejšnjega stoletja pa je skoraj toliko kilometrov kot po svetu prehodila tudi doma in do potankosti spoznala svoje domače kraje. S svojimi prijatelji in svetovljanskimi gosti iz tujine je raziskovala Celje in njegovo okolico (Svetino, Celjsko kočo, Malič, Šmohor …), Laško, Liboje, Štore, Dobrno, Braslovče in grad Žovnek, vse pomembnejše kraje Zgornje Savinjske doline, vključno z Logarsko dolino, Jurklošter, dolino Gračnice, vse kraje od Celja do Rogaške Slatine, Krško in Trško goro, Kozjansko (Virštanj, Kozje, grad Pišece, Olimje, Podčetrtek …), Gorenjsko in druge konce Slovenije. Izven naših meja pa jo je zaneslo še v Hrvaško Zagorje (grad Veliki Tabor, Desinić idr.), pa tudi po zahodnem Kvarnerju (v Opatijo, Lovran, Mošćeniško Drago, Reko idr.), ki je bil v tridesetih letih pod Kraljevino Italijo, ter po Zgornji Avstriji (Salzkammergut, Dachstein, Bad Goisern, Hallstatt idr.).

Karlin, Alma M.: Zmaji in duhovi: novele iz Kitajske, Indonezije in z Južnega morja
Dežele daljne Azije – Kitajska, Indonezija, Južno morje – so bile za Almo neskončen vir popotniškega in pisateljskega navdiha. V petnajstih novelah, prežetih z mistiko in svetom duhov, ki so zbrane v magični knjigi Zmaji in duhovi, pisateljica, poliglotka, teozofinja in svetovljanka pronicljivo natančno zariše slikovito okolje, opojne dišave in vonje tujih dežel, predvsem pa nenavadne usode ljudi, ki jih je srečala na poti okrog sveta. Alma v svoji najboljši opravi – leteča na zmajevih krilih navdiha.

Kosovel, Srečko: Kriza človečanstva
V knjigi so zbrana Srečkova premišljevanja o kulturi in politiki: njegovi zapiski, članki, predavanja, osnutki.

Četudi jih je zapisoval 20-letnik in četudi so premišljevanja praviloma odziv na aktualna dogajanja v prvih desetletjih 20. stoletja – ko so se s Slovenijo igrale temne mednarodne sile imperializma – so njegovi premisleki izjemno aktualni tudi danes. Sto let kasneje smo namreč Slovenci ponovno v podobnem položaju, v primežu imperializma, ko so ogroženi temelji naše samobitnosti, kulture, ethosa in omike.

Kumerdej, Mojca: Fragma
Druga knjiga pisateljice in umetnostne kritičarke Mojce Kumerdej je brez dvoma osvežitev na slovenskem založniškem trgu. Kot prvo gre za vešče izpisano knjigo kratkih zgodb, ki se tematsko gibljejo po zmuzljivem robu telesnosti, kot drugo pa knjiga prinaša novo prepoznavno žensko pero. Knjiga bo v užitek vsem literarnim navdušencem, pa tudi tistim, ki iščejo v literaturi tudi marsikatero filozofsko poanto.

Lutman, Andrej: Zgodbnice iz Črkja
Zbirko kratke in krajše pripovedi Zgodbnice iz Črkja sestavljajo besedila, ki posegajo v osnovo besednega izražanja, kar pomeni, da je v njih poudarjeno iskanje mej v smislu zapisa. Ni toliko poudarka na sami zgodbi (naraciji) v ustaljenem smislu, pač pa so besedila zgrajena na pretočnosti zapisa in s tem govorice. Takšna pisava posega v osnove slovenščine, a jo nekako nadomešča s črkščino.

Merc, Dušan: Sarkofag
Dušan Merc v romanu Sarkofag nadaljuje in razvija že v prvencu začrtano tematiko odnosa med totalitarnim sistemom in posameznikom; tokrat gre za nasilje komunističnega režima nad osrednjim protagonistom – slikarjem, ki emigrira v Italijo, a tudi tam ne najde zatočišča. Ko se tik pred smrtjo vrača v domovino, spozna, da je njegova nepreklicna usoda biti emigrant, biti brez domovine, ki jo je mogoče najti le v umetnosti. Merčev roman tako daleč presega družbeno-politično problematiko, saj je v središču avtorjevega zanimanja predvsem človekova intimna drama, njegova izobčenost kot taka. Zdi se pomembno poudariti, da je Dušan Merc eden redkih piscev v našem prostoru, ki se jim ob opisovanju naše polpretekle zgodovine uspe izogniti takemu ali drugačnemu črno-belemu slikanju. Njegov interes je namreč posvečen človekovi eksistencialni usodi, ki pa je vselej pogojena tudi z njegovo družbenostjo.

Sukič, Nataša: Bazen
»Mama je nesmrtno zaljubljena v Rusijo, prepričana je, da bom kariero pianistke nadaljevala v Bolšoj teatru, vem, da bo tako, reče, če bom dobila golubajo, jo izsiljujem in si poskušam predstavljati veter, kako zvija vse tiste krivenčaste breze v ruski tundri in tajgi,in vse tisto ivje na premraženih drevesih in slavno srebrno modro rusko mačko, ki se ves čas smeji; ooo, Bolšoj teater in russkiye golubye koshki, se smehlja, potem lahko v miru tudi umrem, še reče mama v zanjo značilnem dramatičnem tonu.«

Širok, Mojca: Praznina
Na parkirišču poslopja Nata v Bruslju med novoletnimi počitnicami eksplodira bomba. Poškodovanih ni in kriminalisti ugotavljajo, ali je morda šlo le za dimno zaveso, ki bi skrila druge posle nevarne narkomafije. Njena dejavnost se je v zadnjih letih na območju pristanišča Antwerpen in posledično po celotni Evropi razmahnila do nekontroliranih razsežnosti. Mlada novinarka Karla je eksploziji komajda ušla. Silvana, njena priznana in o bruseljskem kolažu institucij ter njihovem delovanju dobro podkovana kolegica išče sledi, sklepa o vzrokih in neumorno raziskuje. To jo kmalu pripelje do informacij, ki zgovorno pričajo o tem, kako se bruseljski uradniki, evropski poslanci in močni podjetniki dogovarjajo o posebnih postpandemičnih oblikah pomoči podjetjem. A ne katerimkoli podjetjem. Dokazov je vse več, Silvana trmasto išče dalje dokaze za njeno teorijo o tem, kaj se v Bruslju dogaja, vse dokler je pot ne pripelje do najboljše prijateljice Tare, uradnice Evropske komisije, katere mož, prav tako delujoč v eni od Evropskih komisij, naj bi umrl v stanovanju Tarinega pomočnika zaradi prevelikega odmerka prepovedanih drog. Medtem ko se Silvana dokoplje do neverjetne resnice, ki jo povsem osupne, čeprav vajeno vseh mogočih laži, poneverb in nezakonitega delovanja, je uradništvo v navezi z mafijo posle nepredstavljivih vrednosti speljalo do konca. Proti nevidnemu sistemu, ki ga Silvana sicer razkrinka, se ne da storiti ničesar več. Denar je sveta vladar ni samo puhlica. Je gonilo vseh možnih poslov, še najbolj nezakonitih, gonilo vseh možnih dogovorov, še najbolj temačnih in skritih. V tej igri vsemogočnih življenja malih igralcev ne štejejo. Mojca Širok je tridelno kriminalno serijo o spregi mafije in politike v Evropi z zadnjim delom Praznina, ki se dogaja v srcu opevane evropske demokracije, zaključila.

Miti naši vsakdanji
Pred seboj imamo mozaik zelo različnih zgodb, ki jih povezuje »mitološki« skupni imenovalec. Štiri priznane slovenske pisatelje smo namreč povabili, da napišejo kratke zgodbe, za katere naj poiščejo navdih v slovanski mitologiji. Tako spoznamo novodobno Lepo Vido, ki pa tokrat svoje bridke usode ne obžaluje, mladenko, ki na svojem potovanju v Krakov odkrije množico slovanskih božanstev in bajeslovnih bitij, žensko, ki se, da bi obvarovala svojega moža pred kaznijo, kot Bela dama devinska spremeni v skalo, ter mladega pripravnika iz odvetniške pisarne, ki se mu ob nenavadnem srečanju razkriva v tančico skrivnosti zavita usoda, zapisana morda le v zvezdah. V vsaki izmed zgodb, ki opisujejo tako duhovite vsakdanje prigode kot sanjske podobe, se zrcali nekaj skrivnostnega, nekaj, česar ne moremo popolnoma dojeti, nekaj, kar nas opominja, da je v našem vsakdanjiku marsikaj nepojasnljivega in da so naša življenja nemalokrat podobna -– bajkam.

Šeligo, Rudi: Razveza ali Sveta sarmatska kri
Jovanović, Dušan: Don Juan na psu ali Zdrav duh v zdravem telesu
Rožanc, Marjan: Vstajenje mesa
Titan, Robert: Kri na dlaneh

Allende, Isabel: Dolgi cvetni list morja
Nov fascinanten roman Isabel Allende razgrinja ljubezensko zgodbo na krovu ladje Winnipeg, ki je pod vodstvom pesnika Pabla Nerude v Valparaíso popeljala več kot dva tisoč Špancev, ko so v iskanju svobode zbežali v novi svet pred frankističnim režimom.

V vihri španske državljanske vojne je mladi zdravnik Víctor Dalmau skupaj s prijateljico, pianistko Roser Bruguera, prisiljen zapustiti Barcelono in se čez Pireneje podati na pot izgnanstva v Francijo. Begunca se vkrcata na ladjo Winnipeg, po tveganem potovanju ju v deželi »dolgega cvetnega lista morja, vina in snega« sprejmejo kot junaka. V Čilu najdeta pristan za več desetletij, vse do državnega udara, ki strmoglavi Salvadorja Allendeja – čilskega državnika z Víctorjem druži ljubezen do šaha. Víctor in Roser sta ponovno izkoreninjena, toda kot piše avtorica: »Če človek živi dovolj dolgo, se krogi sklenejo.«

Neruda je rešilno potovanje z ladjo Winnipeg imel za svojo največjo pesnitev, roman Dolgi cvetni list morja, zgodba o upanju, izgnanstvu in pripadnosti, pa je kmalu po izidu postal uspešnica in najbolj priljubljena knjiga leta 2020 v Španiji. Mojstrsko literarno delo je magičen preplet zgodovine in fikcije in prikazuje Isabel Allende na vrhuncu ustvarjalnih moči.

Aveyard, Victoria: Uničeni prestol (5. knjiga v seriji Rdeča kraljica)
V tem odličnem dodatku k izredno uspešni seriji Rdeča kraljica boste našli pet kratkih zgodb, zemljevide, zastave, dodatne prizore, dnevniške zapise in veliko vsebine, ki jo je navdihnila Rdeča kraljica, vključno z najljubšim prizorom oboževalcev, ki mu je opombe dodala sama avtorica.
Oboževalci bodo izvedeli, kaj se je po drami v Vojni vihri zgodilo s priljubljenimi liki, hkrati pa bodo lahko prisluhnili čisto novim glasovom.

Beckett, Samuel: Mercier in Camier
Leta 1945 je Samuel Beckett doživel »razodetje«. Beseda je močna, vendar jo je avtor sam večkrat uporabil. Temu je sledila odločitev za pisanje v francoščini. Prvi večji podvig na novem terenu je bil roman Mercier in Camier, ki ga je napisal že leta 1946, prvič pa je bil objavljen leta 1970. Mercier in Camier se odpravljata na pot. Ni jasno, kam bosta šla, ni jasno, kaj bi bil namen potovanja, tudi ni jasno, kako – imata sicer kolo, a ga kar naprej izgubljata in ga naposled najdeta, a brez koles in balance. Imata sicer torbo, a tudi to večkrat kje pozabita ali založita. Imata sicer dežnik, a ga ne uporabljata in ga vržeta proč. Odideta z vlakom, a se že naslednjega dne vrneta. Odhajata in se vračata in ne moreta oditi. In razodetje je nekoliko drugačno od tistega, kar bi morda pričakovali.

Bervoets, Hanna: Vse to smo videli
Srhljiva, močna in nujna literarna mojstrovina o tem, kdo ali kaj določa naš pogled na svet, kdo postavlja meje in koliko lahko človeka prisilimo sprejeti.

Mlada Kayleigh sprejme službo internetne nadzornice oziroma »digitalne čistilke« pri velikem ameriškem podjetju. Njena naloga je, da z njihove internetne platforme “čisti” sporne vsebine. Kayleigh se kljub napornemu delu vživi v delovno okolje in se poveže s svojimi sodelavci. A stalna izpostavljenost agresivnim internetnim vsebinam ima svoj davek in kmalu začne v kolegih opažati spremembe – ali pa se je v resnici spremenila Kayleigh?

Coben, Harlan: Deček iz gozda
Deček iz gozda avtorja Harlana Cobena je napet triler, v katerem Divjak, mož s skrivnostno preteklostjo, išče pogrešano najstnico. Divjaka so pred tridesetimi leti našli v gozdu v gorovju Ramapo v bližini predmestja Westvilla. Še kot otrok, star okrog šest do osem let, je popolnoma sam živel v državnem gozdu. To je bil takrat eden najbolj nenavadnih primerov, ki jih je preiskovala pristojna policija. Sedaj kot odrasla oseba še vedno ne ve, kdo je in od kod prihaja. Ko nekega dne izgine najstnica Naomi Pine, ga kazenska odvetnica Hester Crimstein prosi, da jo s svojimi posebnimi sposobnostmi poskuša najti. Naomi je bila v šoli žrtev nenehnega šikaniranja, kar je opazil tudi Hesterin vnuk Matthew, ki je na to opozoril svojo babico. Naomi je izginila že večkrat, zato tokrat njenega izginotja nihče ne jemlje resno. Čez nekaj dni poleg Naomi izgine še najstnik Tresk … Pri iskanju najstnikov Divjak odkrije številne skrivnosti, ki jih prekrivajo vplivni ljudje v skupnosti in tako posegajo v življenja prebivalcev te skupnosti. Zaveda se, da mora razrešiti skrivnosti, preden bo prepozno.

Coben, Harlan: Nič ne ostane skrito
Pred več kot dvajsetimi leti so dedinjo Patricio Lockwood med ropom družinske hiše ugrabili, nato pa jo imeli več mesecev zaprto na odročnem kraju. Patricia je nazadnje pobegnila, ugrabitelji pa so se vdrli v zemljo. Dragocenosti, ukradenih njeni družini, niso našli.

Do zdaj. V razkošnem stanovanju na vrhu stanovanjske stavbe na Upper West Sidu v New Yorku najdejo umorjenega samotarja, pri njem pa dva zanimiva predmeta: ukradeno Vermeerjevo sliko in usnjen kovček z začetnicami WHL3. Prvič po dolgih letih ima policija sled – ne le za Patricijinimi ugrabitelji, povezavo vidijo tudi z drugim nerešenim primerom. Tako kovček kot slika jih usmerjata k eni osebi.

Windsor Horne Lockwood III – ali Win, kot ga kličejo redki prijatelji – ne ve, kako sta njegov kovček in slika, ki so jo ukradli njegovi družini, končala pri mrtvecu. Vendar ta uganka vzbudi njegovo zanimanje, posebej še ko mu FBI razkrije, da je bil moški, ki je ugrabil njegovo sestrično, vpleten tudi v teroristično dejanje, in da so sostorilci morda še vedno na prostosti. Ta primera sta desetletja begala FBI, toda Win ima prednosti pred FBI-jem: osebno je povezan s primerom in nezaslišano je bogat; ima pa tudi povsem svoj pogled na pravico.

Coben, Harlan: Sorodstvene vezi
Nadaljevanje uspešnice Deček iz gozda. Divjak se po mesecih odsotnosti in spodletelem poskusu družinskega življenja, ki je zgolj potrdil to, kar je vedel ves čas – da je ustvarjen za samotarsko življenje, stran od udobja in spon sodobnega vsakdana – vrne v gorovje Ramapo.
Nenadoma ga spletna podatkovna zbirka, ki na podlagi DNK-ja išče sorodnike, nepričakovano zbliža s preteklostjo in mu naposled pokaže pot do očeta. Toda srečanje z njim obrodi več vprašanj kot odgovorov. Zato se Divjak oklene zadnje bilke in naveže stik z bratrancem v drugem kolenu, ki izgine prav tako hitro, kot se pojavi, saj ostane brez vsega in prestaja živo moro.
Je bil bratrančev propad pričakovan? Ali pa je bil žrtev pretkane in zapletene zarote? In kako je vse povezano z Neznancem, potuhnjenim ubežnikom z naraščajočim številom sledilcev, ki se zateka k čedalje nevarnejšim nalogam in metodam?

Coben, Harlan: Našel te bom
David Burroughs prestaja dosmrtno kazen v strogo varovanem zaporu. Pred petimi leti je bil obsojen umora svojega triletnega sina Matthewa. David se tiste usodne noči ne spomni. Ve samo to, da se je nenadoma prebudil in našel sinovo iznakaženo truplo. Prežet z občutki krivde in strt od žalosti ni premogel moči, da bi se boril zase.

Potem ga nekega dne nepričakovano obišče svakinja in mu pokaže nenavadno fotografijo. Na njej je fantek, ki je srhljivo podoben Davidovemu sinu. Čeprav ve, da to ni možno, je David prepričan, da je Matthew živ.

David načrtuje neverjeten pobeg, odločen, da doseže nemogoče – reši sina, opere svoje ime in odkrije, kaj se je zares zgodilo. Se lahko dovolj dolgo izmika FBI-ju, da razreši skrivnost, ki mu je uničila življenje?

Coben, Harlan: Ubežnik
Izgubiš hčer.

Odvisna je od mamil in nasilnega fanta. In jasno ti je dala vedeti, da ne želi, da jo iščeš.
Potem jo nekega dne vidiš igrati kitaro v Centralnem parku. Vendar to ni več dekle, kakršne se spomniš. Ta ženska živi na robu, prestrašena in očitno v stiski.
Sploh ne razmišljaš. Približaš se ji in jo prosiš, da se vrne domov.
Pobegne.

In narediš edino, kar lahko naredi oče: slediš ji v temni in nevarni svet, za katerega nisi vedel, da obstaja. Preden se zaveš, si ogrožen tako ti kot vsa družina. In da bi zaščitil hčer pred zlom tega sveta, se moraš spopasti z njim.

Coben, Harlan: Neznanec
Nenadoma se prikaže Neznanec, morda v baru, na parkirišču ali v trgovini. Njegova identiteta je skrivnostna. Njegovi motivi niso jasni. A njegovih informacij ni mogoče zanikati. Na uho ti zašepeta nekaj besed in izgine, ti pa skušaš pobrati koščke svojega razbitega sveta.

Adam Price lahko veliko izgubi: udoben zakon z lepo žensko, čudovita sinova in vse pritikline ameriških sanj: veliko hišo, dobro službo, na videz popolno življenje.

Potem naleti na neznanca. Ko izve pogubno skrivnost o svoji ženi Corinne, zahteva od nje pojasnilo in privid popolnosti izgine, kot bi nikoli ne obstajal. Adam se kmalu zaplete v nekaj veliko mračnejšega, kot je bila Corinnina prevara, in spozna, da mora biti izjemno previden, sicer bo zarota, na katero je naletel, uničila njihova življenja ali pa celo …
Diaz, Hernan: Trust
Mojstrsko zasnovana romaneskna sfinga o svetu visokih financ izpod peresa Pulitzerjevega nagrajenca in finalista za nagrado PEN/Faulkner. Vrhunsko, presunljivo literarno delo, pisano proti mitu denarja, pisatelja umešča med najboljše kroniste himere, ki še vedno obvladuje svet.

Doyle, Arthur Conan: Baskervillski pes
Slavnega detektiva Sherlocka Holmesa in njegovega zvestega pomočnika dr. Watsona obišče dr. Mortimer in ju prosi, naj raziščeta nenavadno smrt njegovega prijatelja Charlesa Baskervilla na močvirnatem območju južne Anglije. Obenem ju seznani tudi z legendo o nadnaravnem psu, ki že vrsto let buri duhove v družini Baskerville in med drugimi prebivalci barja. Primer vzbudi njuno pozornost, zato se temeljito lotita preiskave, ki ju pripelje na sled zlonamernega prirodoslovca, za katerega se izkaže, da je potomec družine Baskerville.

Ephron, Nora: Moj vrat mi gre na živce in druge misli o tem, kako je biti ženska
Ste siti priročnikov, ki govorijo o srečnem staranju, minevanju, ne želite poiskati samega sebe in žvižga se vam za svoj izgubljeni jaz? Skozi samoironičen humor se gibljemo v premajhnih črkah na jedilnih listih, stekleničkah tablet, s katerih ne moremo (več) prebrati roka uporabnosti, kelly torbicah za tri tisoč dolarjev … O puncah, ki niso punce že vsaj tri desetletja. In sentiment tudi ni zapostavljen, ko opazujemo sosedsko nestrpnost v neki newyorški četrti, ki se prav ta trenutek lahko odvija za vrati katerekoli stanovanjske hiše, v katerem koli mestu na svetu. Ko Noro zapusti drugi mož, jo strto od žalosti njen psihiater postavi v realnost. “Nekaj ti povem: prej ali slej bi ga itak zapustila.”

Fitzek, Sebastian: Piši ali umri
Skrivnostni bolnik zasebne psihiatrične bolnišnice Carl Vorlau trdi, da je pred meseci ugrabil sedemletno Pio in jo odpeljal na skriven kraj. Vorlau se bo o svojem dejanju pogovarjal zgolj z eno samo osebo – z duhovitim in nekonvencionalnim literarnim agentom Davidom Dollo. Vorlau mu predstavi vražjo ponudbo: želi, da mu agent priskrbi založniški predujem v višini enega milijona evrov za srhljivko z naslovom Ubil bom nekaj, česar ti ne vidiš. To bo pravi triler o usodi male Pie!

Za nagrado Vorlau obljubi, da bo iz Dolle naredil junaka, ki deklico v zadnji sekundi reši pred gotovo smrtjo. Če pa bo Dolla to zavrnil, Vorlau ne bo zgolj pustil Pie umreti, ampak bo tudi za vedno uničil agentovo življenje …

Iggulden, Conn: Atenski lev
V novem romanu zgodovinske serije nam Conn Iggulden prikaže zgode in nezgode mladega Perikleja pred izbruhom peloponeške vojne.

Po dobi bogov, mitov in legend nastopi čas ljudi. V prvi vrsti je Periklej, atenski lev.
Za njim leži največje mesto starega sveta, nasproti mu na kopnem in morju stoji kruta perzijska vojska. Obe strani prav iščeta povod za novo vojno.
Toda Periklej se kljub svoji mladosti zaveda nečesa: če hočeš dobiti vojno, si moraš prizadevati za mir. Čas je, da junak vstane in sovražniku nažene strah v kosti ter iz svojega mesta ustvari svetilnik sveta …

Iggulden, Conn: Atenski zaščitnik
Bitka pri Salamini: Perzijski kralj Kserks z vojsko sužnjev za hrbtom stoji pri gorečih ruševinah Aten. Potem ko je uničil vse, kar mesto prestavlja, brez milosti strmi v dosti manj številčne Grke. Ker prekaljeni atenski vojskovodja Temistoklej perzijske povodnji ne more ustaviti na kopnem, sovražnika ukani na morju. V treh dolgih dneh se odvije največja pomorska bitka starega sveta in krvavi spopad med atensko demokracijo in perzijsko tiranijo.

Ključanin, Zilhad: Sarajevska Hagada in druge zgodbe
Zgodbe o posledicah ne tako davnih grozodejstev v Bosni, o človeški izgubljenosti in iznakaženosti.

Läckberg, Camilla: Kukavičje jajce
Fjällbacko pretreseta dva grozljiva dogodka, ki na prvi pogled nista povezana. Slavnega fotografa Rolfa Stenkla najdejo brutalno umorjenega v njegovem razstavnem prostoru, kjer je pripravljal novo razstavo. Drugi umor prizadene družino njegovega starega prijatelja Henninga Bauerja, nominiranca za Nobelovo nagrado za književnost, ki trenutno biva na majhnem otoku, da bi napisal deseti del svoje svetovno znane zbirke romanov.

Patrik Hedström in njegovi kolegi na policijski postaji Tanumshede se pri preiskavi primerov ne premaknejo nikamor, vendar Patrik ne verjame v naključja, še posebej ko se izkaže, da je prav to druščino kulturnikov v preteklosti že zaznamovala tragedija. Erica Falck za svojo novo kriminalko raziskuje tragični umor v Stockholmu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kmalu ugotovi, da niti preteklosti vodijo v sedanjost in da stari grehi za seboj mečejo dolge sence.

Lewis, C. S.: Zgodbe iz Narnije. Konj in njegov fantič
Knjiga govori o kalormenskem fantiču Šasti in govorečem konju Briju, ki se skupaj odpravita na dolgo popotovanje na sever, da bi ušla svojima krutima gospodarjema. Na poti srečata kalormensko princeso Aravis in njeno, prav tako govorečo, kobilo Hvino, ki sta prav tako zbežali, saj bi se Aravis sicer morala poročiti s princem, ki ji ni ugajal.

Lewis, C. S.: Zgodbe iz Narnije. Princ Kaspijan
Drugi del zgodbe o deželi Narniji. Pevensiejevi otroci se znova vrnejo v to čudežno deželo. Skupaj jih poveže Susanin rog v katerega zapiha princ Kaspijan, ki potrebuje njihovo pomoč. Narnije, ki jo poznajo, ni več, njihov grad je bil uničen in le Aslanova magija jim lahko pomaga rešiti situacijo. Kaspijan je pobegnil v gozd, da bi pobegnil stricu Mirazu, ki zavzel prestol. Otroci se tako podajo na neverjetno avaturo, da bi rešili Narnijo.

Maas, Sarah J.: Dvor trnja in vrtnic
Devetnajstletna lovka Feyre v gozdu ubije volka, kmalu nato pa se prikaže strašljivo bitje in zahteva povračilo. Odpelje jo v nepredvidljivo čarobno deželo, ki jo Feyre pozna samo iz legend in kjer spozna, da njen ugrabitelj pravzaprav ni zver, temveč eden od mogočnih nesmrtnih vilinov, ki so nekoč vladali njenemu svetu.
Bolje rečeno, ni ves čas zver.
Feyre se počasi privaja na novo domovanje, njena čustva do vilina Tamlina pa se spremenijo iz ledene sovražnosti v gorečo strast, ki izniči sleherno laž, ki jo je kdaj slišala o čudovitem in nevarnem svetu vilinov. Vendar nekaj v vilinski deželi ni prav. Starodavna zločesta tema se razrašča in Feyre mora najti način, da jo zaustavi, sicer bo pogubila Tamlina in njegovo deželo.

McManus, Karen M.: Ni več kaj reči
Pred štirimi leti je Brynn po šokantnem umoru najljubšega učitelja zapustila šolo Saint Ambrose. Zgodba o umoru se je pojavila na naslovnicah, potem ko so trije učenci Saint Ambrosa v gozdu za šolo našli učiteljevo truplo, a primera nikoli niso razrešili. Zdaj, ko se Brynn seli domov in je začela svoje sanjsko pripravništvo v resničnostni kriminalni oddaji, je odločena, da bo ugotovila, kaj se je v resnici zgodilo.
Do resnice se bo lahko dokopala preko otrok, ki so našli gospoda Larkina. Eden izmed njih je bil tudi njen nekdanji najboljši prijatelj Tripp Talbot. Brez njegovega opisa dogodkov bi druga dva otroka morebiti obtožili umora gospoda Larkina, po zaslugi Trippa pa namesto tega zdaj kraljujeta na vrhu družbene lestvice Saint Ambrosa. Trippova prijatelja nista nikoli pozabila, kaj je Tripp tistega dne naredil zanju, a tudi on ni pozabil, da je bilo vse, kar je takrat povedal policiji, laž.
Kopanje po preteklosti bo nedvomno pretreslo sedanjost, in ko Brynn začne raziskovati, kaj se je tistega dne v gozdu pripetilo, odkrije skrivnosti, ki bi lahko spremenile vse, kar je vedela o Saint Ambrosu, gospodu Larkinu in nekdanjem najboljšem prijatelju Trippu Talbotu.

Nesi, Edoardo: Zgodba o mojih ljudeh: bes in ljubezen v življenju industrialca iz province
Avtor pripoveduje zgodbo o ljudeh, družini in hkrati o sebi. Družina je imela v lasti tekstilno tovarno, katera je proizvajala dragoceno blago za priznane italijanske modne kreatorje. Podjetje je ustanovil Nesijev dedek in zdelo se je, da bo zagotavljalo lepo prihodnost vsem nadaljnjim generacijam Nesijev. Določili so, da bo krmilo podjetja prevzel vnuk Nesi, vendar to ni bila njegova želja, saj se je videl kot pisatelj in ne kot podjetnik. A kljub temu je zaplul v podjetniške vode. Posel je nekaj časa cvetel, a zaradi prehude kitajske konkurence so bili primorani podjetje prodati. Nesi pripiše nastalo katastrofo italijanskim politikom, politikom Evropske unije, ekonomistom in novinarjem.

Pagano, Emmanuelle: Jamski najstniki
Roman Jamski najstniki sodobne francoske pisateljice Emmanuelle Pagano je tankočutna, poetična pripoved o odraščanju, o vprašanju identitete, povezanosti z družino in skupnostjo, o življenju in odraščanju na podeželju. Roman je prvoosebna pripoved ženske, ki je zaposlena kot voznica šolskega avtobusa v hribovitem francoskem podeželju. Čeprav se zdi, da je bil njen prihod v zakotno hribovsko pokrajino predvsem naključje, povezano s službo, se pred bralcem skozi tok voženj mlajših in večjih otrok v šolo in nazaj razvija intimna zgodba dekleta, ki se je rodilo v moškem telesu, o njenem odraščanju, spremembi spola in vrnitvi v rojstni kraj. Poleg tematike transseksualnosti, ki se je pripoved dotika tankočutno, nenapadalno in brez zagrenjenosti, iz zornega kota, ki odpira prostore svobode in možnost razmisleka o drugačnosti, je pomembna tematika romana tudi življenje in odraščanje na podeželju, tipično ruralnem, ki si ga je brez težav mogoče prestavljati tako v francoskem kot v slovenskem prostoru.

Petrarca, Francesco: Moja skrivnost ali O skrivnem neskladju mojih stremljenj
Razprava Moja skrivnost spada v obdobje Petrarcove osebne intelektualne in duhovne krize, saj se je od avignonskega papeškega dvora, kjer je preživel precejšen del življenja, vse bolj usmerjal nazaj k Italiji. Težnji po fizični vrnitvi k svojim izvorom sledi tudi duhovni obrat – Petrarca se od čaščenja antike vrača k preiskovanju krščanskih temeljev, a obenem s svojimi navedki dokazuje tudi nasprotno: da krščanske meditativnosti ne moremo doživeti brez temeljitega poznavanja klasične literature. Pisec že z naslovom dela nakaže, da želi predvsem preiskati samega sebe in svoja stremljenja, se poglobiti v skrivnost lastne osebnosti in v družbi svetega Avguština poiskati nove poti do Resnice, ki avtorja v delu kot poosebljena ženska tudi nagovori. Moja skrivnost kaže pot k iskanju samega sebe in bralcu ne ponuja dokončnih odgovorov, zato prevajalec Tomaž Potočnik v spremni besedi upravičeno poudarja, da ti »nasveti za življenje, ki so – ne glede na to, ali jih imenujemo krščanski ali stoiški – jedro Moje skrivnosti, danes, po skoraj sedemsto letih, niso nič manj uporabni, kot so bili v času avtorjevega življenja ali v antiki.«

Posadas, Carmen de: Majhne podlosti
Majhne podlosti je neobičajen kriminalni roman, ki se konča popolnoma nepričakovano. Začne se s smrtjo kuharja Nestorja, potem pa se nadaljuje z opisom dogodkov in naključij, ki so se zgodili pred tem in pripeljali do njegove smrti. Po zabavi, ki sta jo priredila zakonca Teldi, v hladilnici najdejo Nestorjevo truplo. Nestor je bil lastnik podjetja za gostinske storitve Murva in omela in je bil zadolžen za pogostitev na zabavi. Pisal je knjigo kuharskih trikov in skrivnosti, ki jo je poimenoval Majhne podlosti, za katero pa je radovednežem govoril, da je polna škandalov, ki jim je bil priča v svoji dolgi karieri. Po zabavi je poleg lastnikov hiše zakoncev Teldi in treh zaposlenih Murve in omele v hiši prespal še družinski prijatelj. Navidezno vse te osebe razen zabave nimajo nič skupnega z Nestorjem, vendar pa se izkaže, da so po spletu naključij med seboj vsi prepleteni. Tako si na noč dogodka skoraj vsi, ki so v hiši, želijo, da bi Nestor izginil.

Soletti, Pierre: Avgust ne razume več tega sveta
Ta nežna pripoved o moškem, živečem v domu za starejše občane, je hkrati otožna in mestoma komična. V iskanju sozvočja med seboj in svetom, izgubljen zaradi vsega, kar pogreša, vse bolj upognjen vase, vse manj obremenjen z neumnimi običajnostmi vsakdana, vse bolj pristen sebi in nerazumljen drugim, Avgust biva med svetom tukaj in svetom, v katerega počasi prehaja. Njegov vmesni svet je poln polne tišine, besede se zadržujejo pred tem, ki doni zunaj. Zrenje preprostosti, njegov zadnji stadij modrosti, pa sporoča, kar vsi tako ali tako že vemo, a tega ne živimo: toliko nepotrebnih gibov je na našem planetu in tako malo stvari, ki so res vredne truda. Poetično izčiščen poklon nerazumljenim, v sebi izgubljenim in v svojo neskončno tišino zaprtim starostnikom, ki prav takšni znova prepoznavajo drobne, a najbistvenejše pojave radosti življenja, to je tiste trenutke, ki nam ostalim zaradi hitenja množično neopaženi izginjajo.

Tamaro, Susanna: Velika ljubezenska zgodba
Velika ljubezenska zgodba glavnih protagonistov se začne, ko se naključno srečata na trajektu, ki pluje na pomorski liniji Benetke – Pirej. Maturantka Edith ter deset let starejši kapitan ladje Andrea se po nekaj zmenkih zapleteta v ljubezensko razmerje, do ušes zaljubljeni Andrea celo prekine večletno zvezo z zaročenko. Če Andrea v Edith najde žensko svojega življenja, pa vihravo, problemov polno dekle še ne zmore zavezanosti za vedno, pobegne na študij v tujino. Ko se Edith ponovno vrne v Italijo z nezakonsko hčerkico, ji Andrea odpusti, vendar srečo skupnega bivanja uniči tragedija. Andrea, v romanu ostareli prvoosebni pripovedovalec, se na otoku, kjer sta si z Edith zgradila dom, spominja svoje in ženine mladosti, odločitev, ki so zaznamovale njuni življenjski poti, ljubezni, ki se je z leti krepila in ju globoko povezala. Avtorici, mojstrici pisane besede, je uspel še en psihološko izdelan in s čustvi nabit roman, kjer tenzija dogajanja ne popusti niti za trenutek ter kot tak ponuja vrhunsko bralno doživetje.

Verhulst, Dimitri: Beda stvari
Beda stvari je zgodba o odraščanju. Zagotovo je tudi zgodba o alkoholizmu, nasilju, revščini in propadanju, a nam na koncu vendarle daje upanje, da je temu moč tudi ubežati in da človekova usoda ni bila zabetonirana že v sami zibelki, v katero je bil takoj po rojstvu položen. Beda stvari je tudi zgodba, ki je povedana neposredno, direktno, brez vsakršnih nepotrebnih olepševanj in izmikanj. Bralec se že ob prebiranju prve strani, zadet od konkretnosti, opoteka po beznicah revnega flamskega kraja, za katerega prebivalce (ali pa vsaj moške pripadnike družine Verhulst) dobi občutek, da je vsakodnevno popivanje edina resnična zabava in užitek, za katerega se splača živeti. Radi poslušajo tudi Roya Orbisona, kar je morda nekoliko nenavadno, in edino, kar ne diši po popolni zavoženosti brezdelnih postopačev, ki še vedno in navkljub odraslosti prebivajo pod materinim krovom. Dimitri Verhulst v Bedi stvari izhaja iz sebe. Iz svojih izkušenj in spominov, ki so polni bizarnih dogodkov in zapletov, ki so tako lastni pijancem. A Dimitri Verhulst ne moralizira, niti ne obračunava. On le opisuje in se z vsakim poglavjem počasi distancira. Od svojih korenin, od svoje družine.

Yagisawa, Satoshi: Moji dnevi v knjigarni Morisaki
V tokijskem okrožju Jinbocho se skriva raj za ljubitelje knjig. Na mirnem uličnem vogalu je v stari leseni stavbi knjigarna s stotinami rabljenih knjig.

Petindvajsetletna Takako ni bila nikoli navdušena bralka, čeprav je knjigarna Morisaki že tri generacije v lasti njene družine. Stric Satoru je neznansko ponosen nanjo in ji je posvetil vse življenje, odkar ga je pred petimi leti zapustila žena Momoko.

Potem ko jo fant seznani, da se bo poročil z drugo, Takako z oklevanjem sprejme ponudbo čudaškega strica, da lahko brezplačno prebiva v sobici nad knjigarno. V upanju, da si bo lahko v miru zacelila strto srce, Takako med skladovnicami knjig v knjigarni Morisaki presenečeno spoznava nove svetove.

Ko se poletje prevesi v jesen, Satoru in Takako odkrijeta, da imata več skupnega, kot sta sprva mislila. Knjigarna Morisaki obema prinese nova spoznanja o življenju, ljubezni in zdravilni moči knjig.

Burnett, Frances Hodgson: Skrivni vrt
De la Mare, Walter: Tri kraljeve opice
Dexter, Colin: Kajnove hčere: inšpektor Morse in skrivnostno bodalo
Esterházy, Péter: Ženska
Hardy, Thomas: Daleč od ponorelega sveta
Hawthorne, Nathaniel: Hiša sedmerih zatrepov
Stevenson, Robert Louis: Otok zakladov
Williams, Tennessee: Rimska pomlad gospe Stonove
Sol in zemlja : pripovedke etiopskih ljudstev
Čehov, Anton Pavlovič: Tri sestre: drama v štirih dejanjih
Harrower, David: Noži v kurah
Praznovanje

McPherson, Conor: Jez
Podeželski pub nekje bogu za hrbtom, štirje domačini in pred kratkim priseljena novinka ob večerni pijači neobvezno klepetajo. Kot je v navadi ob takšnih priložnostih, se iz šaljivega dialoga začnejo luščiti zgodbice. Zgodbice o duhovih in najrazličnejših nadnaravnih pojavih, ki so jih skusili vaščani, so bolj smešne kot srhljive, dokler …

POEZIJA
Cunta, Miljana: Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo
Najin zadnji izlet je bil v Gorico.
Dolgo sva izbirali prstan
za moj rojstni dan,
dokler nisi naposled
dvignila moje dlani
in jo nežno obračala,
da je svetloba prepojila
hladni kamen.

Karlin, Alma M.: Dediči luči : prva pesniška zbirka Alme M. Karlin
V prvi Almini pesniški zbirki Dediči luči je objavljenih več kot šestdeset pesmi, ki prinašajo nov kamenček v mozaik tako nemške kot tudi slovenske literarne zgodovine, razkrivajo marsikateri avtobiografski detajl iz avtoričinega življenja ter bralcu in bralki odstirajo mnoge duhovne modrosti, pri Almi zakoreninjene v teozofiji, duhovni širini in občutku povezanosti vsega in vseh.

Kodrič, Zdenko: Slovenski faust. Sinoči
Tretja pesniška zbirka Zdenka Kodriča, ki se opira na bogato literarno zgodovino podobe Fausta in mu ponudi novo, sodobno preobleko, s svojo heterogenostjo presega bralska pričakovanja, prekaljeni prozaist pa nas med epskimi zamahi presune z liričnostjo in nenavadnimi podobami. Doktor Faust samoten zajtrkuje v svoji vikendici. Vrat steguje proti črni lamberiji – zdi se, da se požvižga svetu na televiziji, ampak ne – Faust v tišini bulji v listič, v loteriji ga je sinoči kupil, zdaj čaka – izboljšati si mora svoj položaj in ugled, oba je v enajstih dneh in nočeh zagonil.

Ramoveš, Janez: Skupinska slika
Zbirka Folklora je Ramoveševa sedma pesniška zbirka, ki nadaljuje in poglablja njegovo prepoznavno poetiko. Napisana je v poljanskem narečju, polna obešenjaškega humorja, nevsiljivih lepot, človeške zagamanosti in grehov, spominov in impresij iz narave.

Fried, Erich: Je kar je pravi ljubezen
Je kar je pravi ljubezen prinaša sto pesmi iz različnih pesniških zbirk, ki so razvrščene v štiri tematske sklope: liriko moralnega angažmaja, liriko družbenega angažmaja, politično liriko in ljubezensko liriko. Kljub raznolikim tematskim osiščem, ki dajejo intonacijo posameznim poglavjem, delujejo pesmi v zbirki izjemno enotno. V njih slavi subtilna jezikovna bravuroznost, ki se kaže v poantiranih zasukih vsakdanjega razumevanja konfliktnih situacij v smer neobičajnega in razgaljujočega. Posebej značilne so pesmi v aforistični in epigramski formi, ko osvetljujejo družbenokritična in filozofska vprašanja tako, da se poženejo v srž paradoksa, ki stoji v jedru naše družbene ali intimne pogodbe. Ko razgaljajo družbeno tkivo, pa se pesmi ne odrekajo ranljivosti in nežnosti, prav nasprotno. Friedova poezija svojo ost namreč upira najprej proti otopelosti in odtujitvi, tako osebni kot skupni, da bi priklicala, kot se je izrazil pesnik sam, pristno slišanje, videnje, čutenje, mišljenje.

Pasternak, Boris Leonidovič: Nenavadni dnevi
Boris Leonidovič Pasternak je eno osrednjih imen ruske književnosti dvajsetega stoletja. Njegov izjemni pomen je prepoznala tudi Kraljeva švedska akademija s podelitvijo Nobelove nagrade leta 1958, ki pa jo je avtor zaradi političnih pritiskov zavrnil. Obletnico avtorjevega rojstva in smrti obeležujemo z izidom knjige Nenavadni dnevi, ki prinaša izbor Pasternakove poezije v vrhunskih prepesnitvah Toneta Pavčka in Janeza Menarta ter z novimi prevodi Marjana Strojana. Pesmi odlikujejo intelektualna širina, senzibilnost in muzikaličnost, ob vsem naštetem pa tudi razprtost v živeto življenje, ki je s svojo erotično zanesenostjo in teminami tanatosa osrednji vir pesnikovega navdiha.

Gradnik, Alojz: Selected poems
Kette, Dragotin: Zimska romanca: pesmi za otroke = pjesme za djecu
Kuntner, Tone: V lesu ogenj
Mozetič, Brane: Zaklinjanja
Nikolčič, Niko: Pisma za Nemojo
Novak, Boris A.: The master of insomnia : selected poems
Razdevšek, Tjaša: Sub rosa: povsod bom razpršila spomine skomine
Slana, Miroslav: Raztelešenje
Šavli, Slavica: Inja
Župančič, Oton: A selection of poems
Slovenska poezija / prevod Gančo Savov
Edvard Kocbek / translated by Michael Biggins ; [edited by Aleš Debeljak]
Pojdi, potuj z mano / [spremna beseda Karla Zajc Berzelak ; prevod v japonščino Nagisa Moritoki, Yufuko Tsuneki ; avtorji slik Risako Nozokido … et al.]
Bargielska, Justyna: Serija manjših ran
Hansson, Pär: Neverjetno nemogoče
Li, Taipo: Pesmi
Skåden, Sigbjørn: Beležke kralja čevljarjev
Stankus, Vytautas: Vsak hip se bo začelo
Šamija, Ivan: Prerazporejanje hrepenenja
Zdraveski, Ǵoko: Zadnji avtobus Skopje-Niš

LEPOSLOVJE V TUJEM JEZIKU
Sakamoto, Kerri: The electrical field
Vonnegut, Kurt: A man without a country
Poe, Edgar Allan: Great tales of horror
Macdonald, Sarah: Holy cow! : an Indian adventure
Lindsay, Jeff: Dexter : an omnibus
Levy, Roger: The rig
James, Lauren: The quiet at the end of the world
Hill, Will: After the fire
Golden, Arthur: Memoirs of a geisha
Byatt, Antonia Susan: The children’s book

BIOGRAFIJE
Furlan, Mira: Imej me rajši od vsega na svetu: zgodbe o pripadanju
Izpoved igralke Mire Furlan (1955–2021), ene največjih filmskih in gledaliških igralk nekdanjega jugoslovanskega prostora, je ob izidu pretresla javnost. Ni zgolj avtobiografija, je tudi proza, prežeta s čustvi, in poglobljeno pričevanje o nekdanjem svetu. Ne prizanaša ničemur in nikomur, še najmanj pa sebi.

Mira Furlan, v Zagrebu rojena igralka hrvaških, judovskih in slovenskih korenin, je z možem, srbskim režiserjem Goranom Gajićem, leta 1991 emigrirala v Ameriko. Tam je začela pisati svojo avtobiografijo kot pismo sinu Marku, da bi razumel, kaj se je dogajalo pred njegovim rojstvom, in da bi spoznal domovino svojih prednikov.

STRIPI IN RISOROMANI
Pratt, Hugo: Corto Maltese. Beneška pravljica
Hugo Pratt, avtor kultnih stripov z glavnim junakom Cortom Maltesejem, tokratno zgodbo postavlja v slovito mesto na vodi, kjer se skriva čaroben smaragd, imenovan Salomonov ključ. Med pustolovskim iskanjem tega talismana, polnim nevarnosti in ezoteričnih simbolov, stopijo Cortu Malteseju na pot prostozidarji, člani fašistične skvadre, skrivnostna Hipatija in drugi. Ko obiščemo Prattove Benetke neznanih legend in okultnih ugank, se nam to mesto razkrije kot povsem drugačno od tistega, ki smo ga poznali doslej: nič ni več, kot se je zdelo, in meja med sanjami in resničnostjo je motna kakor voda v kanalih lagune.

Vukotič, Jaka: Cukrarna: zgodba slovenske pesniške duše
lustrator Jaka Vukotič in pisatelj in pesnik Žiga X Gombač sta ustvarila zgodbo, ki spoji poetično in stripovsko govorico v izjemno lirično in slikovito pripoved o veri v moč poezije in nastajanju nove pesniške dobe. Je strip tu prevzel poetično govorico ali pa je poezija navdahnila stripovsko ilustracijo?

Zgodba slovenske pesniške duše je polna upanja, sočutja in iskrenega prijateljstva. Je velika zgodba, ep, ki opisuje nastanek pesmi in rojevanje nove vznemirljive pesniške smeri – moderne. Je zgodba o Cukrarni, ki je bila zaznamovana z bedo, trpljenjem in marginalnostjo vseh vrst, a obenem prostor, kjer je pesniška umetnost v Sloveniji dočakala novo poglavje. Zato je to zgodba o svetlobi, muzah, navdihu in umetniški svobodi, ki si jo lahko izborijo le največje osebnosti.

DRUŽABNE IGRE
Lajh, Damjan: Čutim Evropo

STROKOVNA LITERATURA IN NELEPOSLOVJE

Hansen, Anders: Ko možgani bluzijo
Naši možgani lahko hranijo informacije, ki ustrezajo 11.000 knjižnicam, polnim knjig, kolikor jih lahko dejansko shrani naš spomin. Kljub temu lahko v delčku sekunde poiščejo najpomembnejše informacije, tudi če so od njihovega shranjevanja minila že desetletja, in jih povežejo s tem, kar doživljamo v tem trenutku. Če torej naši možgani zmorejo vse to, zakaj potem ne zmorejo opraviti preproste naloge, kot je poskrbeti za to, da se bomo ves čas odlično počutili? Avtor v tej knjigi predstavlja biološki pogled na naše duševno in telesno zdravje, pojasnjuje naše čustveno življenje in dobro počutje z nevrološkega vidika in raziskuje, zakaj možgani delujejo tako, kot delujejo.

Tyson, Neil deGrasse: Zvezdni glasnik
Neil deGrasse Tyson s svojo kozmično perspektivo, s katero osvetljuje zemeljsko civilizacijo in ključne prelomnice našega časa – vojno, politiko, vero, resnico, lepoto, spol in raso –, pri vseh nas vzbuja globlji občutek povezanosti.

V času, ko se naša politična in kulturna stališča zdijo bolj polarizirana kot kadarkoli v zgodovini, Tyson ponuja prepotreben protistrup za vse, kar nas razdvaja, obenem pa vneto zagovarja dvozvezdje razsvetljenstva – kozmično perspektivo in racionalnost znanosti.

Človeški možgani imajo zmožnost, da po globokem razmisleku o Zemlji kot planetu in o tem, kako znanost vidi svet, ponovno umerijo življenjske prioritete, ki lahko usmerjajo odgovorne ukrepe. Pri tem se dotikajo kulture, družbe in civilizacije na splošno.

S svojo jasno prozo nam Tyson v Zvezdnem glasniku predstavi znanstveno paleto, ki svet vidi in slika drugače. S toplo, mojstrsko besedo razkriva vrsto sijajnih in lepih resnic – od zamisli za reševanje globalnih konfliktov do opomnikov, da je življenje dragoceno – ki so nastale na podlagi poznavanja našega mesta v vesolju in ki veljajo za vse nas.

Feyerabend, Paul K.: Znanost kot umetnost
Skozi kaj je mogoče definirati znanosti? S čim se pojasni sosledje znanstvenih načinov mišljenja? Kakšne so povezave med znanostmi in umetnostmi? Kaj je vloga obeh v svobodni družbi?

Pri odgovarjanju na ta vprašanja Paul Feyerabend izhaja iz teorije umetnosti Aloisa Riegla, po kateri v umetnosti ni nobenega napredka in nobenega propada, pač pa različne slogovne oblike; vsaka od njih je v sebi popolna in se ravna po svojih lastnih zakonih. Pokaže, da je to Rieglovo stališče uporabljivo tudi za znanosti, kajti kriteriji, ki se jih pogosto navaja kot razpoznavne znake znanosti, recimo »resničnost« in »preverljivost« teorij, so veljavni samo znotraj določenih slogov mišljenja – kaj lahko velja za resnico in kako je treba preverjati resnične izjave, vedno določa konkretna znanstvena teorija. Feyerabend na navedena vprašanja odgovarja, da so znanosti umetnosti v smislu Rieglovega naprednega razumevanja umetnosti in da obe v demokratični družbi nimata več avtoritete, kot jo jima priznavajo svobodni državljani.

Gros, Frédéric: Filozofija hoje
Najboljša hoja je tista, ki umu omogoči, da sprosti domišljijo. Tako Frédéric Gros, francoski filozof, ki obožuje hojo in pohajkovanja po naravi, v svoji edinstveni knjigi Filozofija hoje v enem stavku združi mišljenje in hojo, ti najbolj naravni človeški aktivnosti. Grosu v tem prikimava marsikateri mislec, od Nietzscheja, preko Rousseauja, Thoreauja in Wordswortha, pa vse do Kanta, ki je imel svoje sprehode zelo natančno odmerjene. čeprav je hoja gibanje, pa je veliko bliže ustvarjanju kot športu. S športom pravzaprav nima nič skupnega. Hoja probleme, o katerih razmišljamo, naredi lažje rešljive, saj do njih vzpostavi razdaljo, iz katere jih uzremo v povsem drugačni luči. In konec koncev, hoja je najboljši primer, kako se skozi hojo najdemo tako, da se izgubimo.

Škodlar, Borut: Meandri duše: antična filozofija in psihoterapija
Ta knjiga je poskus odprtega dialoga z antičnimi filozofskimi in kontemplativnimi tradicijami ter prenosa njihovih temeljnih spoznanj v današnje razumevanje človeka v celoti, posebej pa v psihoterapevtsko pomoč ljudem v duševnih stiskah. Zaradi razumevanja skrajnih možnosti človekovega doživljanja, ki se zrcalijo v psihotičnih in mističnih stanjih, odpira dialog z antičnimi avtorji vrsto zanimivih vprašanj: Kakšna je narava mističnih in psihotičnih stanj v primerjavi z vsakdanjimi? Kakšne so razlike, povezave in prehodi med njimi? Gre za izkustveni kontinuum in morda za različne korake na poti spoznavanja sebe in sveta ali za povsem različne skupine izkustev? Kaj o vsem tem učijo in kaj priporočajo filozofske in kontemplativne tradicije? Kako lahko to vključimo v lastno življenje in svoje eksistencialne boje? In nenazadnje, kako lahko vsa ta spoznanja o mehanizmih in strategijah soočanja z duševnimi stiskami integriramo v sodobne psihopatološke, psihiatrične in psihoterapevtske tokove raziskav?

Kvartič, Ambrož: Od imena do spomina : šege, navade in obredi življenjskega kroga na Slovenskem
Edinstvena knjiga Od imena do spomina predstavlja mejnike na življenjski poti vsakega od nas, naj gre za rojstvo, praznovanje rojstnih dni in godov, izbiranje imena, krst, birmo, fazaniranje, brucovanje, vstop v novo delovno okolje, fantovščino, dekliščino, poroko, praznovanje abrahama …, žalovanje, smrt in spominjanje.

Pojasnjuje pomen teh praks za posameznika in skupnost. Podaja tudi smiselne razlage za prepovedi in tabuje, ki so spremljali te rituale. Ali veste, zakaj nosečnice niso smele imeti stika s krvjo, zakaj moški v klobukih niso smeli na obisk k novorojencu ali kako so želeli vplivati na plodnost …? Odkriva tudi, kako so se te obredne prakse spreminjale, katere so se sčasoma izgubile in katere živijo še danes.

Bousfield, Jonathan: Slovenia
Czupryn, Adriana: Switzerland
Mason, Antony: Brussels, Bruges, Antwerp & Ghent
Mason, Antony: Belgium & Luxembourg
Torri, Monica: Milan & the lakes
France
Mexico
Ireland
Spain
India
Vienna
Več turističnih vodnikov po različnih koncih sveta.

Možina, Jože: Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora
Monografija Slovenski razkol je avtorjeva razširjena doktorska disertacija in je sad njegovega dvajsetletnega raziskovanja, zbiranja arhivskega gradiva in pričevanj. To je prelomno zgodovinsko delo, ki na poljuden in dokumentiran način v marsičem ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga dejansko spreminja dosedanje vedenje o drugi svetovni vojni na Slovenskem, predvsem v luči razlogov in krivde za slovenski narodni razkol, ki nas pesti še danes.

Monografija je sad doktorskega študija in 20 letnih raziskovanj dr. Jožeta Možine med katerimi se je avtor dokopal do fascinantnih, doslej neznanih arhivov in pričevanj, ki nekatera poglavja zgodovine druge svetovne vojne na Slovenskem v marsičem pišejo na novo.

Mušič, Janez: Zgodbe o Prešernu
V delu Zgodbe o Prešernu 35 zgodb popisuje Prešernovo zunanjo podobo, odnos do otrok, razmerje do Primičeve Julije, do Ane Jelovšek, usodo pesnikovih otrok in usodo literarne zapuščine po njegovi smrti. Besedila so napisana preprosto in žlahtno.

Herman, Bogdana: Mala šola retorike II
Ob prebiranju knjige boste med drugim spoznali značilnosti celostne retorike ter formalnega in neformalnega govora, ovrednotili svoje komunikacijske kompetence, se naučili abecede mimike, gestike, drže, stoje, gibanja in dihanja ter na pobudo avtorjev nemara ponovno premislili o pomenu čustev v govorništvu, svojem slogu, prepričljivosti, retoričnih modelih in obrazcih, bontonu, pravopisu in kulturi pravnega izražanja, cinizmu in humorju ter osebnem dostojanstvu govornika.

Drugi del obravnava doživljajsko prenašanje sporočil, pojasni nam, kako na nas vplivajo politiki, nas povabi v razmislek, kako pridobiti prijatelje, seznani nas z naukom o optimalni popolnosti, problemom anonimk in skrb zbujajočim stopnjevanjem nespodobnega komuniciranja, ki mu je dodana analiza treh primerov iz nedavne prakse (Prijović – Kralj, covid-19 in komuniciranje z dementnimi bolniki).

Energija in mi : pogovori s strokovnjaki
Feynman, Richard P.: Six easy pieces: essentials of physics explained by its most brilliant teacher
Rees, Martin: Just six numbers: the deep forces that shape the universe
Jung, C. G.: Sodobni človek išče dušo
Conversations about the end of the time / Umberto Eco [et al.]
Slovenske narodne pripovedke / izbral in uredil Alojzij Bolhar
Tacol, Alenka: 10 korakov do boljše samopodobe: priročnik za učitelje za preventivno delo z razredom
Azija me je povsem uročila: katalog občasne razstave ob 130. obletnici rojstva Alme M. Karlin in 100. obletnici njenega odhoda na pot okrog sveta
Carrière, Jean-Claude: Scenaristova vadnica
Glušič, Helga: Sto slovenskih pripovednikov
Šola kreativnega pisanja
Zgodovina grške književnosti. Knj. 1, Epika, lirika in dramatika klasičnega obdobja

Viri opisov: beletrina.si, biblos.si, bralnica.com, buca.si, bukla.si, dobreknjige.si, emka.si, felix.si, galarina.si, goga.si, kud-logos.si, mklj.si, mohorjeva.org, primus.si, sanje.si, slovenska-matica.si, zalozba-sophia.si


KNJIŽNE NOVOSTI

SEPTEMBER 2023

KNJIŽNIČARKI PRIPOROČATA

Duplančić, Goran: Vojna

Risoroman Vojna prikaže vojno, ki je spremljala razpad Jugoslavije, natančno takšno, kot je bila: absurdno, polno protislovij, strahu, groze, nesmisla. In čeprav je zgodba vojaškega nabornika JLA v šentviški kasarni med slovenskim osamosvajanjem v letu 1991, ki jo Goran Duplančić pripoveduje skozi risbe, zgodovinsko zelo natančna, pa takšna zgodba nikjer na območju nekdanje Jugoslavije ne more postati del zgodovine in »uradnega« spomina na čas, ko je skupna država razpadla na več nacionalnih držav. Ne samo zato, ker gre za strip, in niti ne zato, ker njegov avtor ni zgodovinar, temveč teoretični fizik, ampak predvsem zaradi tega, ker velike zgodbe, na katerih temeljijo te nove nacionalne države, ne prenesejo absurdnosti, strahu in protislovij ali česar koli, kar bi lahko zasenčilo njihovo zmagoslavje.

Rushdie, Salman: Mavrov poslednji vzdih

V knjigi Mavrov poslednji vzdih sledimo zgodbi družine da Gama – Zogoiby, ki nam jo razkriva Moares Zogoiby, imenovan “Maver”. Moares je edini še živeči moški potomec te bogate družine, ki se je ukvarjala z začimbami. Saga družine se prične z opisom zakonske zveze njegovega pradedka in prababice v začetku 20. stoletja v kolonizirani Indiji. Maver podrobno opisuje tako družinske razprtije, nebrzdane strasti, navzkrižne ljubezni, prezgodnje smrti, kot tudi zgodovinske in politične preobrate, ki so vplivali na usodo družine da Gama.

KNJIGA MESECA SEPTEMBRA

30. septembra praznujemo mednarodni dan prevajalcev. Na ta dan se podeljujejo tudi Sovretove nagrade, ki jih podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev za posebno uspele prevode leposlovnih, do ustanovitve Jermanove nagrade leta 2013 pa tudi družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Namesto priporočila vam posredujeva seznam književnih prevodov dobitnikov Sovretove nagrade zadnjih desetih let, ki so na voljo v naši knjižnici.

2023: Melville, Herman: Moby Dick ali Kit (prevedel Jernej Županič)

2022: Evaristo, Bernardine: Dekle, ženska, druga_i (prevedla Katja Zakrajšek)

2021: Krasznahorkai, Lászlo: Svet gre naprej (prevedla Marjanca Mihelič)

2020: Jergović, Miljenko: Rodbina (prevedla Aleksandra Rekar)

2019: Williams, John: Avgust (prevedla Breda Biščak)
2018: Tartt, Donna: Skrivna zgodovina in Tartt, Donna: Lišček  (prevedel Uroš Kalčič)

2017: Yourcenar, Marguerite: Splet večnosti (prevedla Saša Jerele)

2016: Vodolazkin, Jevgenij: Laurus (prevedla Lijana Dejak)

2015: Capus, Alex: Švindler, špijonka in človek z bombo (prevedla Mojca Kranjc)

2014: Pelevin, Viktor: Sveta knjiga volkodlaka (prevedel Borut Kraševec)

NOVOSTI

LEPOSLOVJE

Amon, Bojan: Živemu se vse zgodi

Če otroci znajo nekaj, kar odrasli na poti k večjemu, boljšemu in dražjemu izgubijo, je to sposobnost, da uživajo v sedanjem trenutku in se ne izgubljajo v davno pretekli deželi včeraj ali še bolj fantazijski oazi, ki se imenuje jutri.

Bojan Amon, energičen in pozitiven Ljubljančan, sodoben mož in oče, nas v svoji prvi knjigi spodbuja, naj živimo v sedanjem trenutku in življenje zajemamo s polno žlico. Skozi petnajst poglavij se brez dlake na jeziku in z dobršno mero humorja spominja ljudi in izkušenj, ki so ga v življenju najbolj zaznamovale in ga oblikovale v to, kar je danes: moški, ki mu največ pomenijo odnosi z najdražjimi in ki v sebi vedno želi ohraniti preprostost in iskrenost otroka.

Čuk, Marij: Črni obroč

Pesnik in pisatelj Marij Čuk je v letu 100. obletnice napisal delo Črni obroč, prvi romaneskni opis požiga Narodnega doma v zgodovini slovenskega slovstva. V njem prikazuje okoliščine, v katerih je prišlo do zločinskega dejanja, opisani so kraji in ljudje tistega časa, od fašističnega veljaka Francesca Giunte do slovenskih narodnjakov, ki so kljubovali raznarodovanju in nasilju ter bili zaradi tega kaznovani. Čukov Črni obroč je napisan v hitrem, vrtoglavem slogu in prepleta številne usode in osebne tragedije, odkriva zanimive zgodovinske okoliščine in objektivna dejstva, kar nadgrajuje z literarno fikcijo. Je pričevanjski roman o trpljenju naroda, tako da bo nepogrešljivo branje tudi za mlajše in najmlajše, ki bodo spoznali slovensko zgodovino. Ob literarni vrednosti ima tako Črni obroč tudi še izjemno družbeno in ozaveščevalno valenco.

Delavec Touhami, Mira: Dehteče spominčice ljubezni: pisemski portret Josipine Urbančič Turnograjske in Lovra Tomana

Pisemski roman Dehteče spominčice ljubezni odstira pogled v intimno pisemsko korespondenco med Josipino Urbančič Turnograjsko in Lovrom Tomanom. Pisma, ki sta si jih več kot tri leta redno izmenjevala, povezuje tankočutno zapisana zgodba družine Urbančič, ki jo mestoma bogatijo pripovedovalkina nežna razmišljanja o ljubezni in življenju. Roman predstavlja dragocen vpogled v čas, ki je bil ključnega pomena za razvoj narodne identitete in slovenskega jezika.

Rahločutno zapisana pisma, ki sta si jih Jospina in Lovro izmenjevala po pošti, tkejo pot zgodbi glavnih dveh junakov, ki je polna hrepenenja in iskrene mladostniške ljubezni.. Kot drobne dehteče spominčice z vsakim novim pismom rasteta njuna naklonjenost in ljubezen. A to ni le zgodba o ljubezni prve slovenske pisateljice in prepoznavnega slovenskega pesnika, pravnika in politika; je tudi zgodba o zorenju slovenske narodne identitete in slovenska jezika, ki sta ga tako Josipina kot Lovro srčno ljubila in si na različne načine prizadevala za njegovo rabo v družbi. Preko zapisov povestic in pesmi začutimo globok sentiment pripadnosti narodu, ki že v svojem formiranju hrepeni po lastnem jeziku. Pričujoči roman je med drugim tudi pomemben dokument dobe, v kateri sta živela glavna junaka, in zarisuje podobe meščanstva in kulture osemnajstega stoletja, ki bi ju brez najbogatejše pisemske korespondence težko uvideli v tako raznolikih odtenkih. Ljubezen Josipine in Lovra, ki jo je prehitro zatrla neusmiljena usoda, tako v pričujočem romanu raste na cvetočem polju prvih popkov slovenstva.

Gradišnik, Branko: V raj in nazaj

V raj in nazaj, najnovejši potopis Branka Gradišnika s potepanja po Provansi, s hudomušno, za svet zavzeto noto intonira popotne dogodivščine in aktualno stanje duha. Kajti: Ni dovolj samo dobro in pravdansko živeti, treba je tudi vedeti, kaj se godi tam zunaj za zaprtimi vrati sveta.

Karlin, Alma M.: Peš po domačih krajih: popotni dnevniki 1934-1936

Medtem ko potovanje Alme M. Karlin okrog sveta v letih 1919–1927 in njeni popotni zapisi tudi v svetovnem merilu že sodijo v popotniški literarni kanon, o njenih popotovanjih po Sloveniji doslej ni bilo prav dosti znanega. V tridesetih letih prejšnjega stoletja pa je skoraj toliko kilometrov kot po svetu prehodila tudi doma in do potankosti spoznala svoje domače kraje. S svojimi prijatelji in svetovljanskimi gosti iz tujine je raziskovala Celje in njegovo okolico (Svetino, Celjsko kočo, Malič, Šmohor …), Laško, Liboje, Štore, Dobrno, Braslovče in grad Žovnek, vse pomembnejše kraje Zgornje Savinjske doline, vključno z Logarsko dolino, Jurklošter, dolino Gračnice, vse kraje od Celja do Rogaške Slatine, Krško in Trško goro, Kozjansko (Virštanj, Kozje, grad Pišece, Olimje, Podčetrtek …), Gorenjsko in druge konce Slovenije. Izven naših meja pa jo je zaneslo še v Hrvaško Zagorje (grad Veliki Tabor, Desinić idr.), pa tudi po zahodnem Kvarnerju (v Opatijo, Lovran, Mošćeniško Drago, Reko idr.), ki je bil v tridesetih letih pod Kraljevino Italijo, ter po Zgornji Avstriji (Salzkammergut, Dachstein, Bad Goisern, Hallstatt idr.).

Karlin, Alma M.: Zmaji in duhovi: novele iz Kitajske, Indonezije in z Južnega morja

Dežele daljne Azije – Kitajska, Indonezija, Južno morje – so bile za Almo neskončen vir popotniškega in pisateljskega navdiha. V petnajstih novelah, prežetih z mistiko in svetom duhov, ki so zbrane v magični knjigi Zmaji in duhovi, pisateljica, poliglotka, teozofinja in svetovljanka pronicljivo natančno zariše slikovito okolje, opojne dišave in vonje tujih dežel, predvsem pa nenavadne usode ljudi, ki jih je srečala na poti okrog sveta. Alma v svoji najboljši opravi – leteča na zmajevih krilih navdiha.

Kosovel, Srečko: Kriza človečanstva

V knjigi so zbrana Srečkova premišljevanja o kulturi in politiki: njegovi zapiski, članki, predavanja, osnutki.

Četudi jih je zapisoval 20-letnik in četudi so premišljevanja praviloma odziv na aktualna dogajanja v prvih desetletjih 20. stoletja – ko so se s Slovenijo igrale temne mednarodne sile imperializma – so njegovi premisleki izjemno aktualni tudi danes. Sto let kasneje smo namreč Slovenci ponovno v podobnem položaju, v primežu imperializma, ko so ogroženi temelji naše samobitnosti, kulture, ethosa in omike.

Kumerdej, Mojca: Fragma

Druga knjiga pisateljice in umetnostne kritičarke Mojce Kumerdej je brez dvoma osvežitev na slovenskem založniškem trgu. Kot prvo gre za vešče izpisano knjigo kratkih zgodb, ki se tematsko gibljejo po zmuzljivem robu telesnosti, kot drugo pa knjiga prinaša novo prepoznavno žensko pero. Knjiga bo v užitek vsem literarnim navdušencem, pa tudi tistim, ki iščejo v literaturi tudi marsikatero filozofsko poanto.

Lutman, Andrej: Zgodbnice iz Črkja

Zbirko kratke in krajše pripovedi Zgodbnice iz Črkja sestavljajo besedila, ki posegajo v osnovo besednega izražanja, kar pomeni, da je v njih poudarjeno iskanje mej v smislu zapisa. Ni toliko poudarka na sami zgodbi (naraciji) v ustaljenem smislu, pač pa so besedila zgrajena na pretočnosti zapisa in s tem govorice. Takšna pisava posega v osnove slovenščine, a jo nekako nadomešča s črkščino.

Merc, Dušan: Sarkofag

Dušan Merc v romanu Sarkofag nadaljuje in razvija že v prvencu začrtano tematiko odnosa med totalitarnim sistemom in posameznikom; tokrat gre za nasilje komunističnega režima nad osrednjim protagonistom – slikarjem, ki emigrira v Italijo, a tudi tam ne najde zatočišča. Ko se tik pred smrtjo vrača v domovino, spozna, da je njegova nepreklicna usoda biti emigrant, biti brez domovine, ki jo je mogoče najti le v umetnosti. Merčev roman tako daleč presega družbeno-politično problematiko, saj je v središču avtorjevega zanimanja predvsem človekova intimna drama, njegova izobčenost kot taka. Zdi se pomembno poudariti, da je Dušan Merc eden redkih piscev v našem prostoru, ki se jim ob opisovanju naše polpretekle zgodovine uspe izogniti takemu ali drugačnemu črno-belemu slikanju. Njegov interes je namreč posvečen človekovi eksistencialni usodi, ki pa je vselej pogojena tudi z njegovo družbenostjo.

Sukič, Nataša: Bazen

»Mama je nesmrtno zaljubljena v Rusijo, prepričana je, da bom kariero pianistke nadaljevala v Bolšoj teatru, vem, da bo tako, reče, če bom dobila golubajo, jo izsiljujem in si poskušam predstavljati veter, kako zvija vse tiste krivenčaste breze v ruski tundri in tajgi,in vse tisto ivje na premraženih drevesih in slavno srebrno modro rusko mačko, ki se ves čas smeji; ooo, Bolšoj teater in russkiye golubye koshki, se smehlja, potem lahko v miru tudi umrem, še reče mama v zanjo značilnem dramatičnem tonu.«

Širok, Mojca: Praznina

Na parkirišču poslopja Nata v Bruslju med novoletnimi počitnicami eksplodira bomba. Poškodovanih ni in kriminalisti ugotavljajo, ali je morda šlo le za dimno zaveso, ki bi skrila druge posle nevarne narkomafije. Njena dejavnost se je v zadnjih letih na območju pristanišča Antwerpen in posledično po celotni Evropi razmahnila do nekontroliranih razsežnosti. Mlada novinarka Karla je eksploziji komajda ušla. Silvana, njena priznana in o bruseljskem kolažu institucij ter njihovem delovanju dobro podkovana kolegica išče sledi, sklepa o vzrokih in neumorno raziskuje. To jo kmalu pripelje do informacij, ki zgovorno pričajo o tem, kako se bruseljski uradniki, evropski poslanci in močni podjetniki dogovarjajo o posebnih postpandemičnih oblikah pomoči podjetjem. A ne katerimkoli podjetjem. Dokazov je vse več, Silvana trmasto išče dalje dokaze za njeno teorijo o tem, kaj se v Bruslju dogaja, vse dokler je pot ne pripelje do najboljše prijateljice Tare, uradnice Evropske komisije, katere mož, prav tako delujoč v eni od Evropskih komisij, naj bi umrl v stanovanju Tarinega pomočnika zaradi prevelikega odmerka prepovedanih drog. Medtem ko se Silvana dokoplje do neverjetne resnice, ki jo povsem osupne, čeprav vajeno vseh mogočih laži, poneverb in nezakonitega delovanja, je uradništvo v navezi z mafijo posle nepredstavljivih vrednosti speljalo do konca. Proti nevidnemu sistemu, ki ga Silvana sicer razkrinka, se ne da storiti ničesar več. Denar je sveta vladar ni samo puhlica. Je gonilo vseh možnih poslov, še najbolj nezakonitih, gonilo vseh možnih dogovorov, še najbolj temačnih in skritih. V tej igri vsemogočnih življenja malih igralcev ne štejejo. Mojca Širok je tridelno kriminalno serijo o spregi mafije in politike v Evropi z zadnjim delom Praznina, ki se dogaja v srcu opevane evropske demokracije, zaključila.

Miti naši vsakdanji

Pred seboj imamo mozaik zelo različnih zgodb, ki jih povezuje »mitološki« skupni imenovalec. Štiri priznane slovenske pisatelje smo namreč povabili, da napišejo kratke zgodbe, za katere naj poiščejo navdih v slovanski mitologiji. Tako spoznamo novodobno Lepo Vido, ki pa tokrat svoje bridke usode ne obžaluje, mladenko, ki na svojem potovanju v Krakov odkrije množico slovanskih božanstev in bajeslovnih bitij, žensko, ki se, da bi obvarovala svojega moža pred kaznijo, kot Bela dama devinska spremeni v skalo, ter mladega pripravnika iz odvetniške pisarne, ki se mu ob nenavadnem srečanju razkriva v tančico skrivnosti zavita usoda, zapisana morda le v zvezdah. V vsaki izmed zgodb, ki opisujejo tako duhovite vsakdanje prigode kot sanjske podobe, se zrcali nekaj skrivnostnega, nekaj, česar ne moremo popolnoma dojeti, nekaj, kar nas opominja, da je v našem vsakdanjiku marsikaj nepojasnljivega in da so naša življenja nemalokrat podobna -– bajkam.

Šeligo, Rudi: Razveza ali Sveta sarmatska kri

Jovanović, Dušan: Don Juan na psu ali Zdrav duh v zdravem telesu

Rožanc, Marjan: Vstajenje mesa

Titan, Robert: Kri na dlaneh

Allende, Isabel: Dolgi cvetni list morja

Nov fascinanten roman Isabel Allende razgrinja ljubezensko zgodbo na krovu ladje Winnipeg, ki je pod vodstvom pesnika Pabla Nerude v Valparaíso popeljala več kot dva tisoč Špancev, ko so v iskanju svobode zbežali v novi svet pred frankističnim režimom.

V vihri španske državljanske vojne je mladi zdravnik Víctor Dalmau skupaj s prijateljico, pianistko Roser Bruguera, prisiljen zapustiti Barcelono in se čez Pireneje podati na pot izgnanstva v Francijo. Begunca se vkrcata na ladjo Winnipeg, po tveganem potovanju ju v deželi »dolgega cvetnega lista morja, vina in snega« sprejmejo kot junaka. V Čilu najdeta pristan za več desetletij, vse do državnega udara, ki strmoglavi Salvadorja Allendeja – čilskega državnika z Víctorjem druži ljubezen do šaha. Víctor in Roser sta ponovno izkoreninjena, toda kot piše avtorica: »Če človek živi dovolj dolgo, se krogi sklenejo.«

Neruda je rešilno potovanje z ladjo Winnipeg imel za svojo največjo pesnitev, roman Dolgi cvetni list morja, zgodba o upanju, izgnanstvu in pripadnosti, pa je kmalu po izidu postal uspešnica in najbolj priljubljena knjiga leta 2020 v Španiji. Mojstrsko literarno delo je magičen preplet zgodovine in fikcije in prikazuje Isabel Allende na vrhuncu ustvarjalnih moči.

Aveyard, Victoria: Uničeni prestol (5. knjiga v seriji Rdeča kraljica)

V tem odličnem dodatku k izredno uspešni seriji Rdeča kraljica boste našli pet kratkih zgodb, zemljevide, zastave, dodatne prizore, dnevniške zapise in veliko vsebine, ki jo je navdihnila Rdeča kraljica, vključno z najljubšim prizorom oboževalcev, ki mu je opombe dodala sama avtorica.

Oboževalci bodo izvedeli, kaj se je po drami v Vojni vihri zgodilo s priljubljenimi liki, hkrati pa bodo lahko prisluhnili čisto novim glasovom.

Beckett, Samuel: Mercier in Camier

Leta 1945 je Samuel Beckett doživel »razodetje«. Beseda je močna, vendar jo je avtor sam večkrat uporabil. Temu je sledila odločitev za pisanje v francoščini. Prvi večji podvig na novem terenu je bil roman Mercier in Camier, ki ga je napisal že leta 1946, prvič pa je bil objavljen leta 1970. Mercier in Camier se odpravljata na pot. Ni jasno, kam bosta šla, ni jasno, kaj bi bil namen potovanja, tudi ni jasno, kako – imata sicer kolo, a ga kar naprej izgubljata in ga naposled najdeta, a brez koles in balance. Imata sicer torbo, a tudi to večkrat kje pozabita ali založita. Imata sicer dežnik, a ga ne uporabljata in ga vržeta proč. Odideta z vlakom, a se že naslednjega dne vrneta. Odhajata in se vračata in ne moreta oditi. In razodetje je nekoliko drugačno od tistega, kar bi morda pričakovali.

Bervoets, Hanna: Vse to smo videli

Srhljiva, močna in nujna literarna mojstrovina o tem, kdo ali kaj določa naš pogled na svet, kdo postavlja meje in koliko lahko človeka prisilimo sprejeti.

Mlada Kayleigh sprejme službo internetne nadzornice oziroma »digitalne čistilke« pri velikem ameriškem podjetju. Njena naloga je, da z njihove internetne platforme “čisti” sporne vsebine. Kayleigh se kljub napornemu delu vživi v delovno okolje in se poveže s svojimi sodelavci. A stalna izpostavljenost agresivnim internetnim vsebinam ima svoj davek in kmalu začne v kolegih opažati spremembe – ali pa se je v resnici spremenila Kayleigh?

Coben, Harlan: Deček iz gozda

Deček iz gozda avtorja Harlana Cobena je napet triler, v katerem Divjak, mož s skrivnostno preteklostjo, išče pogrešano najstnico. Divjaka so pred tridesetimi leti našli v gozdu v gorovju Ramapo v bližini predmestja Westvilla. Še kot otrok, star okrog šest do osem let, je popolnoma sam živel v državnem gozdu. To je bil takrat eden najbolj nenavadnih primerov, ki jih je preiskovala pristojna policija. Sedaj kot odrasla oseba še vedno ne ve, kdo je in od kod prihaja. Ko nekega dne izgine najstnica Naomi Pine, ga kazenska odvetnica Hester Crimstein prosi, da jo s svojimi posebnimi sposobnostmi poskuša najti. Naomi je bila v šoli žrtev nenehnega šikaniranja, kar je opazil tudi Hesterin vnuk Matthew, ki je na to opozoril svojo babico. Naomi je izginila že večkrat, zato tokrat njenega izginotja nihče ne jemlje resno. Čez nekaj dni poleg Naomi izgine še najstnik Tresk … Pri iskanju najstnikov Divjak odkrije številne skrivnosti, ki jih prekrivajo vplivni ljudje v skupnosti in tako posegajo v življenja prebivalcev te skupnosti. Zaveda se, da mora razrešiti skrivnosti, preden bo prepozno.

Coben, Harlan: Nič ne ostane skrito

Pred več kot dvajsetimi leti so dedinjo Patricio Lockwood med ropom družinske hiše ugrabili, nato pa jo imeli več mesecev zaprto na odročnem kraju. Patricia je nazadnje pobegnila, ugrabitelji pa so se vdrli v zemljo. Dragocenosti, ukradenih njeni družini, niso našli.

Do zdaj. V razkošnem stanovanju na vrhu stanovanjske stavbe na Upper West Sidu v New Yorku najdejo umorjenega samotarja, pri njem pa dva zanimiva predmeta: ukradeno Vermeerjevo sliko in usnjen kovček z začetnicami WHL3. Prvič po dolgih letih ima policija sled – ne le za Patricijinimi ugrabitelji, povezavo vidijo tudi z drugim nerešenim primerom. Tako kovček kot slika jih usmerjata k eni osebi.

Windsor Horne Lockwood III – ali Win, kot ga kličejo redki prijatelji – ne ve, kako sta njegov kovček in slika, ki so jo ukradli njegovi družini, končala pri mrtvecu. Vendar ta uganka vzbudi njegovo zanimanje, posebej še ko mu FBI razkrije, da je bil moški, ki je ugrabil njegovo sestrično, vpleten tudi v teroristično dejanje, in da so sostorilci morda še vedno na prostosti. Ta primera sta desetletja begala FBI, toda Win ima prednosti pred FBI-jem: osebno je povezan s primerom in nezaslišano je bogat; ima pa tudi povsem svoj pogled na pravico.

Coben, Harlan: Sorodstvene vezi

Nadaljevanje uspešnice Deček iz gozda. Divjak se po mesecih odsotnosti in spodletelem poskusu družinskega življenja, ki je zgolj potrdil to, kar je vedel ves čas – da je ustvarjen za samotarsko življenje, stran od udobja in spon sodobnega vsakdana – vrne v gorovje Ramapo.
Nenadoma ga spletna podatkovna zbirka, ki na podlagi DNK-ja išče sorodnike, nepričakovano zbliža s preteklostjo in mu naposled pokaže pot do očeta. Toda srečanje z njim obrodi več vprašanj kot odgovorov. Zato se Divjak oklene zadnje bilke in naveže stik z bratrancem v drugem kolenu, ki izgine prav tako hitro, kot se pojavi, saj ostane brez vsega in prestaja živo moro.
Je bil bratrančev propad pričakovan? Ali pa je bil žrtev pretkane in zapletene zarote? In kako je vse povezano z Neznancem, potuhnjenim ubežnikom z naraščajočim številom sledilcev, ki se zateka k čedalje nevarnejšim nalogam in metodam?

Coben, Harlan: Našel te bom

David Burroughs prestaja dosmrtno kazen v strogo varovanem zaporu. Pred petimi leti je bil obsojen umora svojega triletnega sina Matthewa. David se tiste usodne noči ne spomni. Ve samo to, da se je nenadoma prebudil in našel sinovo iznakaženo truplo. Prežet z občutki krivde in strt od žalosti ni premogel moči, da bi se boril zase.

Potem ga nekega dne nepričakovano obišče svakinja in mu pokaže nenavadno fotografijo. Na njej je fantek, ki je srhljivo podoben Davidovemu sinu. Čeprav ve, da to ni možno, je David prepričan, da je Matthew živ.

David načrtuje neverjeten pobeg, odločen, da doseže nemogoče – reši sina, opere svoje ime in odkrije, kaj se je zares zgodilo. Se lahko dovolj dolgo izmika FBI-ju, da razreši skrivnost, ki mu je uničila življenje?

Coben, Harlan: Ubežnik

Izgubiš hčer.

Odvisna je od mamil in nasilnega fanta. In jasno ti je dala vedeti, da ne želi, da jo iščeš.

Potem jo nekega dne vidiš igrati kitaro v Centralnem parku. Vendar to ni več dekle, kakršne se spomniš. Ta ženska živi na robu, prestrašena in očitno v stiski.

Sploh ne razmišljaš. Približaš se ji in jo prosiš, da se vrne domov.

Pobegne.

In narediš edino, kar lahko naredi oče: slediš ji v temni in nevarni svet, za katerega nisi vedel, da obstaja. Preden se zaveš, si ogrožen tako ti kot vsa družina. In da bi zaščitil hčer pred zlom tega sveta, se moraš spopasti z njim.

Coben, Harlan: Neznanec

Nenadoma se prikaže Neznanec, morda v baru, na parkirišču ali v trgovini. Njegova identiteta je skrivnostna. Njegovi motivi niso jasni. A njegovih informacij ni mogoče zanikati. Na uho ti zašepeta nekaj besed in izgine, ti pa skušaš pobrati koščke svojega razbitega sveta.

Adam Price lahko veliko izgubi: udoben zakon z lepo žensko, čudovita sinova in vse pritikline ameriških sanj: veliko hišo, dobro službo, na videz popolno življenje.

Potem naleti na neznanca. Ko izve pogubno skrivnost o svoji ženi Corinne, zahteva od nje pojasnilo in privid popolnosti izgine, kot bi nikoli ne obstajal. Adam se kmalu zaplete v nekaj veliko mračnejšega, kot je bila Corinnina prevara, in spozna, da mora biti izjemno previden, sicer bo zarota, na katero je naletel, uničila njihova življenja ali pa celo …

Diaz, Hernan: Trust

Mojstrsko zasnovana romaneskna sfinga o svetu visokih financ izpod peresa Pulitzerjevega nagrajenca in finalista za nagrado PEN/Faulkner. Vrhunsko, presunljivo literarno delo, pisano proti mitu denarja, pisatelja umešča med najboljše kroniste himere, ki še vedno obvladuje svet.

Doyle, Arthur Conan: Baskervillski pes

Slavnega detektiva Sherlocka Holmesa in njegovega zvestega pomočnika dr. Watsona obišče dr. Mortimer in ju prosi, naj raziščeta nenavadno smrt njegovega prijatelja Charlesa Baskervilla na močvirnatem območju južne Anglije. Obenem ju seznani tudi z legendo o nadnaravnem psu, ki že vrsto let buri duhove v družini Baskerville in med drugimi prebivalci barja. Primer vzbudi njuno pozornost, zato se temeljito lotita preiskave, ki ju pripelje na sled zlonamernega prirodoslovca, za katerega se izkaže, da je potomec družine Baskerville.

Ephron, Nora: Moj vrat mi gre na živce in druge misli o tem, kako je biti ženska

Ste siti priročnikov, ki govorijo o srečnem staranju, minevanju, ne želite poiskati samega sebe in žvižga se vam za svoj izgubljeni jaz? Skozi samoironičen humor se gibljemo v premajhnih črkah na jedilnih listih, stekleničkah tablet, s katerih ne moremo (več) prebrati roka uporabnosti, kelly torbicah za tri tisoč dolarjev … O puncah, ki niso punce že vsaj tri desetletja. In sentiment tudi ni zapostavljen, ko opazujemo sosedsko nestrpnost v neki newyorški četrti, ki se prav ta trenutek lahko odvija za vrati katerekoli stanovanjske hiše, v katerem koli mestu na svetu. Ko Noro zapusti drugi mož, jo strto od žalosti njen psihiater postavi v realnost. “Nekaj ti povem: prej ali slej bi ga itak zapustila.”

Fitzek, Sebastian: Piši ali umri

Skrivnostni bolnik zasebne psihiatrične bolnišnice Carl Vorlau trdi, da je pred meseci ugrabil sedemletno Pio in jo odpeljal na skriven kraj. Vorlau se bo o svojem dejanju pogovarjal zgolj z eno samo osebo – z duhovitim in nekonvencionalnim literarnim agentom Davidom Dollo. Vorlau mu predstavi vražjo ponudbo: želi, da mu agent priskrbi založniški predujem v višini enega milijona evrov za srhljivko z naslovom Ubil bom nekaj, česar ti ne vidiš. To bo pravi triler o usodi male Pie!

Za nagrado Vorlau obljubi, da bo iz Dolle naredil junaka, ki deklico v zadnji sekundi reši pred gotovo smrtjo. Če pa bo Dolla to zavrnil, Vorlau ne bo zgolj pustil Pie umreti, ampak bo tudi za vedno uničil agentovo življenje …

Iggulden, Conn: Atenski lev

V novem romanu zgodovinske serije nam Conn Iggulden prikaže zgode in nezgode mladega Perikleja pred izbruhom peloponeške vojne.

Po dobi bogov, mitov in legend nastopi čas ljudi. V prvi vrsti je Periklej, atenski lev.

Za njim leži največje mesto starega sveta, nasproti mu na kopnem in morju stoji kruta perzijska vojska. Obe strani prav iščeta povod za novo vojno.

Toda Periklej se kljub svoji mladosti zaveda nečesa: če hočeš dobiti vojno, si moraš prizadevati za mir. Čas je, da junak vstane in sovražniku nažene strah v kosti ter iz svojega mesta ustvari svetilnik sveta …

Iggulden, Conn: Atenski zaščitnik

Bitka pri Salamini: Perzijski kralj Kserks z vojsko sužnjev za hrbtom stoji pri gorečih ruševinah Aten. Potem ko je uničil vse, kar mesto prestavlja, brez milosti strmi v dosti manj številčne Grke. Ker prekaljeni atenski vojskovodja Temistoklej perzijske povodnji ne more ustaviti na kopnem, sovražnika ukani na morju. V treh dolgih dneh se odvije največja pomorska bitka starega sveta in krvavi spopad med atensko demokracijo in perzijsko tiranijo.

Ključanin, Zilhad: Sarajevska Hagada in druge zgodbe

Zgodbe o posledicah ne tako davnih grozodejstev v Bosni, o človeški izgubljenosti in iznakaženosti.

Läckberg, Camilla: Kukavičje jajce

Fjällbacko pretreseta dva grozljiva dogodka, ki na prvi pogled nista povezana. Slavnega fotografa Rolfa Stenkla najdejo brutalno umorjenega v njegovem razstavnem prostoru, kjer je pripravljal novo razstavo. Drugi umor prizadene družino njegovega starega prijatelja Henninga Bauerja, nominiranca za Nobelovo nagrado za književnost, ki trenutno biva na majhnem otoku, da bi napisal deseti del svoje svetovno znane zbirke romanov.

Patrik Hedström in njegovi kolegi na policijski postaji Tanumshede se pri preiskavi primerov ne premaknejo nikamor, vendar Patrik ne verjame v naključja, še posebej ko se izkaže, da je prav to druščino kulturnikov v preteklosti že zaznamovala tragedija. Erica Falck za svojo novo kriminalko raziskuje tragični umor v Stockholmu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kmalu ugotovi, da niti preteklosti vodijo v sedanjost in da stari grehi za seboj mečejo dolge sence.

Lewis, C. S.: Zgodbe iz Narnije. Konj in njegov fantič

Knjiga govori o kalormenskem fantiču Šasti in govorečem konju Briju, ki se skupaj odpravita na dolgo popotovanje na sever, da bi ušla svojima krutima gospodarjema. Na poti srečata kalormensko princeso Aravis in njeno, prav tako govorečo, kobilo Hvino, ki sta prav tako zbežali, saj bi se Aravis sicer morala poročiti s princem, ki ji ni ugajal.

Lewis, C. S.: Zgodbe iz Narnije. Princ Kaspijan

Drugi del zgodbe o deželi Narniji. Pevensiejevi otroci se znova vrnejo v to čudežno deželo. Skupaj jih poveže Susanin rog v katerega zapiha princ Kaspijan, ki potrebuje njihovo pomoč. Narnije, ki jo poznajo, ni več, njihov grad je bil uničen in le Aslanova magija jim lahko pomaga rešiti situacijo. Kaspijan je pobegnil v gozd, da bi pobegnil stricu Mirazu, ki zavzel prestol. Otroci se tako podajo na neverjetno avaturo, da bi rešili Narnijo.

Maas, Sarah J.: Dvor trnja in vrtnic

Devetnajstletna lovka Feyre v gozdu ubije volka, kmalu nato pa se prikaže strašljivo bitje in zahteva povračilo. Odpelje jo v nepredvidljivo čarobno deželo, ki jo Feyre pozna samo iz legend in kjer spozna, da njen ugrabitelj pravzaprav ni zver, temveč eden od mogočnih nesmrtnih vilinov, ki so nekoč vladali njenemu svetu.

Bolje rečeno, ni ves čas zver.

Feyre se počasi privaja na novo domovanje, njena čustva do vilina Tamlina pa se spremenijo iz ledene sovražnosti v gorečo strast, ki izniči sleherno laž, ki jo je kdaj slišala o čudovitem in nevarnem svetu vilinov. Vendar nekaj v vilinski deželi ni prav. Starodavna zločesta tema se razrašča in Feyre mora najti način, da jo zaustavi, sicer bo pogubila Tamlina in njegovo deželo.

McManus, Karen M.: Ni več kaj reči

Pred štirimi leti je Brynn po šokantnem umoru najljubšega učitelja zapustila šolo Saint Ambrose. Zgodba o umoru se je pojavila na naslovnicah, potem ko so trije učenci Saint Ambrosa v gozdu za šolo našli učiteljevo truplo, a primera nikoli niso razrešili. Zdaj, ko se Brynn seli domov in je začela svoje sanjsko pripravništvo v resničnostni kriminalni oddaji, je odločena, da bo ugotovila, kaj se je v resnici zgodilo.

Do resnice se bo lahko dokopala preko otrok, ki so našli gospoda Larkina. Eden izmed njih je bil tudi njen nekdanji najboljši prijatelj Tripp Talbot. Brez njegovega opisa dogodkov bi druga dva otroka morebiti obtožili umora gospoda Larkina, po zaslugi Trippa pa namesto tega zdaj kraljujeta na vrhu družbene lestvice Saint Ambrosa. Trippova prijatelja nista nikoli pozabila, kaj je Tripp tistega dne naredil zanju, a tudi on ni pozabil, da je bilo vse, kar je takrat povedal policiji, laž.

Kopanje po preteklosti bo nedvomno pretreslo sedanjost, in ko Brynn začne raziskovati, kaj se je tistega dne v gozdu pripetilo, odkrije skrivnosti, ki bi lahko spremenile vse, kar je vedela o Saint Ambrosu, gospodu Larkinu in nekdanjem najboljšem prijatelju Trippu Talbotu.

Nesi, Edoardo: Zgodba o mojih ljudeh: bes in ljubezen v življenju industrialca iz province

Avtor pripoveduje zgodbo o ljudeh, družini in hkrati o sebi. Družina je imela v lasti tekstilno tovarno, katera je proizvajala dragoceno blago za priznane italijanske modne kreatorje. Podjetje je ustanovil Nesijev dedek in zdelo se je, da bo zagotavljalo lepo prihodnost vsem nadaljnjim generacijam Nesijev. Določili so, da bo krmilo podjetja prevzel vnuk Nesi, vendar to ni bila njegova želja, saj se je videl kot pisatelj in ne kot podjetnik. A kljub temu je zaplul v podjetniške vode. Posel je nekaj časa cvetel, a zaradi prehude kitajske konkurence so bili primorani podjetje prodati. Nesi pripiše nastalo katastrofo italijanskim politikom, politikom Evropske unije, ekonomistom in novinarjem.

Pagano, Emmanuelle: Jamski najstniki

Roman Jamski najstniki sodobne francoske pisateljice Emmanuelle Pagano je tankočutna, poetična pripoved o odraščanju, o vprašanju identitete, povezanosti z družino in skupnostjo, o življenju in odraščanju na podeželju. Roman je prvoosebna pripoved ženske, ki je zaposlena kot voznica šolskega avtobusa v hribovitem francoskem podeželju. Čeprav se zdi, da je bil njen prihod v zakotno hribovsko pokrajino predvsem naključje, povezano s službo, se pred bralcem skozi tok voženj mlajših in večjih otrok v šolo in nazaj razvija intimna zgodba dekleta, ki se je rodilo v moškem telesu, o njenem odraščanju, spremembi spola in vrnitvi v rojstni kraj. Poleg tematike transseksualnosti, ki se je pripoved dotika tankočutno, nenapadalno in brez zagrenjenosti, iz zornega kota, ki odpira prostore svobode in možnost razmisleka o drugačnosti, je pomembna tematika romana tudi življenje in odraščanje na podeželju, tipično ruralnem, ki si ga je brez težav mogoče prestavljati tako v francoskem kot v slovenskem prostoru.

Petrarca, Francesco: Moja skrivnost ali O skrivnem neskladju mojih stremljenj

Razprava Moja skrivnost spada v obdobje Petrarcove osebne intelektualne in duhovne krize, saj se je od avignonskega papeškega dvora, kjer je preživel precejšen del življenja, vse bolj usmerjal nazaj k Italiji. Težnji po fizični vrnitvi k svojim izvorom sledi tudi duhovni obrat – Petrarca se od čaščenja antike vrača k preiskovanju krščanskih temeljev, a obenem s svojimi navedki dokazuje tudi nasprotno: da krščanske meditativnosti ne moremo doživeti brez temeljitega poznavanja klasične literature. Pisec že z naslovom dela nakaže, da želi predvsem preiskati samega sebe in svoja stremljenja, se poglobiti v skrivnost lastne osebnosti in v družbi svetega Avguština poiskati nove poti do Resnice, ki avtorja v delu kot poosebljena ženska tudi nagovori. Moja skrivnost kaže pot k iskanju samega sebe in bralcu ne ponuja dokončnih odgovorov, zato prevajalec Tomaž Potočnik v spremni besedi upravičeno poudarja, da ti »nasveti za življenje, ki so – ne glede na to, ali jih imenujemo krščanski ali stoiški – jedro Moje skrivnosti, danes, po skoraj sedemsto letih, niso nič manj uporabni, kot so bili v času avtorjevega življenja ali v antiki.«

Posadas, Carmen de: Majhne podlosti

Majhne podlosti je neobičajen kriminalni roman, ki se konča popolnoma nepričakovano. Začne se s smrtjo kuharja Nestorja, potem pa se nadaljuje z opisom dogodkov in naključij, ki so se zgodili pred tem in pripeljali do njegove smrti. Po zabavi, ki sta jo priredila zakonca Teldi, v hladilnici najdejo Nestorjevo truplo. Nestor je bil lastnik podjetja za gostinske storitve Murva in omela in je bil zadolžen za pogostitev na zabavi. Pisal je knjigo kuharskih trikov in skrivnosti, ki jo je poimenoval Majhne podlosti, za katero pa je radovednežem govoril, da je polna škandalov, ki jim je bil priča v svoji dolgi karieri. Po zabavi je poleg lastnikov hiše zakoncev Teldi in treh zaposlenih Murve in omele v hiši prespal še družinski prijatelj. Navidezno vse te osebe razen zabave nimajo nič skupnega z Nestorjem, vendar pa se izkaže, da so po spletu naključij med seboj vsi prepleteni. Tako si na noč dogodka skoraj vsi, ki so v hiši, želijo, da bi Nestor izginil.

Soletti, Pierre: Avgust ne razume več tega sveta

Ta nežna pripoved o moškem, živečem v domu za starejše občane, je hkrati otožna in mestoma komična. V iskanju sozvočja med seboj in svetom, izgubljen zaradi vsega, kar pogreša, vse bolj upognjen vase, vse manj obremenjen z neumnimi običajnostmi vsakdana, vse bolj pristen sebi in nerazumljen drugim, Avgust biva med svetom tukaj in svetom, v katerega počasi prehaja. Njegov vmesni svet je poln polne tišine, besede se zadržujejo pred tem, ki doni zunaj. Zrenje preprostosti, njegov zadnji stadij modrosti, pa sporoča, kar vsi tako ali tako že vemo, a tega ne živimo: toliko nepotrebnih gibov je na našem planetu in tako malo stvari, ki so res vredne truda. Poetično izčiščen poklon nerazumljenim, v sebi izgubljenim in v svojo neskončno tišino zaprtim starostnikom, ki prav takšni znova prepoznavajo drobne, a najbistvenejše pojave radosti življenja, to je tiste trenutke, ki nam ostalim zaradi hitenja množično neopaženi izginjajo.

Tamaro, Susanna: Velika ljubezenska zgodba

Velika ljubezenska zgodba glavnih protagonistov se začne, ko se naključno srečata na trajektu, ki pluje na pomorski liniji Benetke – Pirej. Maturantka Edith ter deset let starejši kapitan ladje Andrea se po nekaj zmenkih zapleteta v ljubezensko razmerje, do ušes zaljubljeni Andrea celo prekine večletno zvezo z zaročenko. Če Andrea v Edith najde žensko svojega življenja, pa vihravo, problemov polno dekle še ne zmore zavezanosti za vedno, pobegne na študij v tujino. Ko se Edith ponovno vrne v Italijo z nezakonsko hčerkico, ji Andrea odpusti, vendar srečo skupnega bivanja uniči tragedija. Andrea, v romanu ostareli prvoosebni pripovedovalec, se na otoku, kjer sta si z Edith zgradila dom, spominja svoje in ženine mladosti, odločitev, ki so zaznamovale njuni življenjski poti, ljubezni, ki se je z leti krepila in ju globoko povezala. Avtorici, mojstrici pisane besede, je uspel še en psihološko izdelan in s čustvi nabit roman, kjer tenzija dogajanja ne popusti niti za trenutek ter kot tak ponuja vrhunsko bralno doživetje.

Verhulst, Dimitri: Beda stvari

Beda stvari je zgodba o odraščanju. Zagotovo je tudi zgodba o alkoholizmu, nasilju, revščini in propadanju, a nam na koncu vendarle daje upanje, da je temu moč tudi ubežati in da človekova usoda ni bila zabetonirana že v sami zibelki, v katero je bil takoj po rojstvu položen. Beda stvari je tudi zgodba, ki je povedana neposredno, direktno, brez vsakršnih nepotrebnih olepševanj in izmikanj. Bralec se že ob prebiranju prve strani, zadet od konkretnosti, opoteka po beznicah revnega flamskega kraja, za katerega prebivalce (ali pa vsaj moške pripadnike družine Verhulst) dobi občutek, da je vsakodnevno popivanje edina resnična zabava in užitek, za katerega se splača živeti. Radi poslušajo tudi Roya Orbisona, kar je morda nekoliko nenavadno, in edino, kar ne diši po popolni zavoženosti brezdelnih postopačev, ki še vedno in navkljub odraslosti prebivajo pod materinim krovom. Dimitri Verhulst v Bedi stvari izhaja iz sebe. Iz svojih izkušenj in spominov, ki so polni bizarnih dogodkov in zapletov, ki so tako lastni pijancem. A Dimitri Verhulst ne moralizira, niti ne obračunava. On le opisuje in se z vsakim poglavjem počasi distancira. Od svojih korenin, od svoje družine.

Yagisawa, Satoshi: Moji dnevi v knjigarni Morisaki

V tokijskem okrožju Jinbocho se skriva raj za ljubitelje knjig. Na mirnem uličnem vogalu je v stari leseni stavbi knjigarna s stotinami rabljenih knjig.

Petindvajsetletna Takako ni bila nikoli navdušena bralka, čeprav je knjigarna Morisaki že tri generacije v lasti njene družine. Stric Satoru je neznansko ponosen nanjo in ji je posvetil vse življenje, odkar ga je pred petimi leti zapustila žena Momoko.

Potem ko jo fant seznani, da se bo poročil z drugo, Takako z oklevanjem sprejme ponudbo čudaškega strica, da lahko brezplačno prebiva v sobici nad knjigarno. V upanju, da si bo lahko v miru zacelila strto srce, Takako med skladovnicami knjig v knjigarni Morisaki presenečeno spoznava nove svetove.

Ko se poletje prevesi v jesen, Satoru in Takako odkrijeta, da imata več skupnega, kot sta sprva mislila. Knjigarna Morisaki obema prinese nova spoznanja o življenju, ljubezni in zdravilni moči knjig.

Burnett, Frances Hodgson: Skrivni vrt

De la Mare, Walter: Tri kraljeve opice

Dexter, Colin: Kajnove hčere: inšpektor Morse in skrivnostno bodalo

Esterházy, Péter: Ženska

Hardy, Thomas: Daleč od ponorelega sveta

Hawthorne, Nathaniel: Hiša sedmerih zatrepov

Stevenson, Robert Louis: Otok zakladov

Williams, Tennessee: Rimska pomlad gospe Stonove

Sol in zemlja :  pripovedke etiopskih ljudstev

Čehov, Anton Pavlovič: Tri sestre: drama v štirih dejanjih

Harrower, David: Noži v kurah

Praznovanje

McPherson, Conor: Jez

Podeželski pub nekje bogu za hrbtom, štirje domačini in pred kratkim priseljena novinka ob večerni pijači neobvezno klepetajo. Kot je v navadi ob takšnih priložnostih, se iz šaljivega dialoga začnejo luščiti zgodbice. Zgodbice o duhovih in najrazličnejših nadnaravnih pojavih, ki so jih skusili vaščani, so bolj smešne kot srhljive, dokler …

POEZIJA

Cunta, Miljana: Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo

Najin zadnji izlet je bil v Gorico.

Dolgo sva izbirali prstan

za moj rojstni dan,

dokler nisi naposled

dvignila moje dlani

in jo nežno obračala,

da je svetloba prepojila

hladni kamen.

Karlin, Alma M.: Dediči luči :  prva pesniška zbirka Alme M. Karlin

V prvi Almini pesniški zbirki Dediči luči je objavljenih več kot šestdeset pesmi, ki prinašajo nov kamenček v mozaik tako nemške kot tudi slovenske literarne zgodovine, razkrivajo marsikateri avtobiografski detajl iz avtoričinega življenja ter bralcu in bralki odstirajo mnoge duhovne modrosti, pri Almi zakoreninjene v teozofiji, duhovni širini in občutku povezanosti vsega in vseh.

Kodrič, Zdenko: Slovenski faust. Sinoči

Tretja pesniška zbirka Zdenka Kodriča, ki se opira na bogato literarno zgodovino podobe Fausta in mu ponudi novo, sodobno preobleko, s svojo heterogenostjo presega bralska pričakovanja, prekaljeni prozaist pa nas med epskimi zamahi presune z liričnostjo in nenavadnimi podobami. Doktor Faust samoten zajtrkuje v svoji vikendici. Vrat steguje proti črni lamberiji – zdi se, da se požvižga svetu na televiziji, ampak ne – Faust v tišini bulji v listič, v loteriji ga je sinoči kupil, zdaj čaka – izboljšati si mora svoj položaj in ugled, oba je v enajstih dneh in nočeh zagonil.

Ramoveš, Janez: Skupinska slika

Zbirka Folklora je Ramoveševa sedma pesniška zbirka, ki nadaljuje in poglablja njegovo prepoznavno poetiko. Napisana je v poljanskem narečju, polna obešenjaškega humorja, nevsiljivih lepot, človeške zagamanosti in grehov, spominov in impresij iz narave.

Fried, Erich: Je kar je pravi ljubezen

Je kar je pravi ljubezen prinaša sto pesmi iz različnih pesniških zbirk, ki so razvrščene v štiri tematske sklope: liriko moralnega angažmaja, liriko družbenega angažmaja, politično liriko in ljubezensko liriko. Kljub raznolikim tematskim osiščem, ki dajejo intonacijo posameznim poglavjem, delujejo pesmi v zbirki izjemno enotno. V njih slavi subtilna jezikovna bravuroznost, ki se kaže v poantiranih zasukih vsakdanjega razumevanja konfliktnih situacij v smer neobičajnega in razgaljujočega. Posebej značilne so pesmi v aforistični in epigramski formi, ko osvetljujejo družbenokritična in filozofska vprašanja tako, da se poženejo v srž paradoksa, ki stoji v jedru naše družbene ali intimne pogodbe. Ko razgaljajo družbeno tkivo, pa se pesmi ne odrekajo ranljivosti in nežnosti, prav nasprotno. Friedova poezija svojo ost namreč upira najprej proti otopelosti in odtujitvi, tako osebni kot skupni, da bi priklicala, kot se je izrazil pesnik sam, pristno slišanje, videnje, čutenje, mišljenje.

Pasternak, Boris Leonidovič: Nenavadni dnevi

Boris Leonidovič Pasternak je eno osrednjih imen ruske književnosti dvajsetega stoletja. Njegov izjemni pomen je prepoznala tudi Kraljeva švedska akademija s podelitvijo Nobelove nagrade leta 1958, ki pa jo je avtor zaradi političnih pritiskov zavrnil. Obletnico avtorjevega rojstva in smrti obeležujemo z izidom knjige Nenavadni dnevi, ki prinaša izbor Pasternakove poezije v vrhunskih prepesnitvah Toneta Pavčka in Janeza Menarta ter z novimi prevodi Marjana Strojana. Pesmi odlikujejo intelektualna širina, senzibilnost in muzikaličnost, ob vsem naštetem pa tudi razprtost v živeto življenje, ki je s svojo erotično zanesenostjo in teminami tanatosa osrednji vir pesnikovega navdiha.

Gradnik, Alojz: Selected poems

Kette, Dragotin: Zimska romanca: pesmi za otroke = pjesme za djecu

Kuntner, Tone: V lesu ogenj

Mozetič, Brane: Zaklinjanja

Nikolčič, Niko: Pisma za Nemojo

Novak, Boris A.: The master of insomnia :  selected poems

Razdevšek, Tjaša: Sub rosa: povsod bom razpršila spomine skomine

Slana, Miroslav: Raztelešenje

Šavli, Slavica: Inja

Župančič, Oton: A selection of poems

Slovenska poezija / prevod Gančo Savov

Edvard Kocbek / translated by Michael Biggins ; [edited by Aleš Debeljak]

Pojdi, potuj z mano / [spremna beseda Karla Zajc Berzelak ; prevod v japonščino Nagisa Moritoki, Yufuko Tsuneki ; avtorji slik Risako Nozokido … et al.]

Bargielska, Justyna: Serija manjših ran

Hansson, Pär: Neverjetno nemogoče

Li, Taipo: Pesmi

Skåden, Sigbjørn: Beležke kralja čevljarjev

Stankus, Vytautas: Vsak hip se bo začelo

Šamija, Ivan: Prerazporejanje hrepenenja

Zdraveski, Ǵoko: Zadnji avtobus Skopje-Niš

LEPOSLOVJE V TUJEM JEZIKU

Sakamoto, Kerri: The electrical field

Vonnegut, Kurt: A man without a country

Poe, Edgar Allan: Great tales of horror

Macdonald, Sarah: Holy cow! :  an Indian adventure

Lindsay, Jeff: Dexter :  an omnibus

Levy, Roger: The rig

James, Lauren: The quiet at the end of the world

Hill, Will: After the fire

Golden, Arthur: Memoirs of a geisha

Byatt, Antonia Susan: The children’s book

BIOGRAFIJE

Furlan, Mira: Imej me rajši od vsega na svetu: zgodbe o pripadanju

Izpoved igralke Mire Furlan (1955–2021), ene največjih filmskih in gledaliških igralk nekdanjega jugoslovanskega prostora, je ob izidu pretresla javnost. Ni zgolj avtobiografija, je tudi proza, prežeta s čustvi, in poglobljeno pričevanje o nekdanjem svetu. Ne prizanaša ničemur in nikomur, še najmanj pa sebi.

Mira Furlan, v Zagrebu rojena igralka hrvaških, judovskih in slovenskih korenin, je z možem, srbskim režiserjem Goranom Gajićem, leta 1991 emigrirala v Ameriko. Tam je začela pisati svojo avtobiografijo kot pismo sinu Marku, da bi razumel, kaj se je dogajalo pred njegovim rojstvom, in da bi spoznal domovino svojih prednikov.

STRIPI IN RISOROMANI

Pratt, Hugo: Corto Maltese. Beneška pravljica

Hugo Pratt, avtor kultnih stripov z glavnim junakom Cortom Maltesejem, tokratno zgodbo postavlja v slovito mesto na vodi, kjer se skriva čaroben smaragd, imenovan Salomonov ključ. Med pustolovskim iskanjem tega talismana, polnim nevarnosti in ezoteričnih simbolov, stopijo Cortu Malteseju na pot prostozidarji, člani fašistične skvadre, skrivnostna Hipatija in drugi. Ko obiščemo Prattove Benetke neznanih legend in okultnih ugank, se nam to mesto razkrije kot povsem drugačno od tistega, ki smo ga poznali doslej: nič ni več, kot se je zdelo, in meja med sanjami in resničnostjo je motna kakor voda v kanalih lagune.

Vukotič, Jaka: Cukrarna: zgodba slovenske pesniške duše

lustrator Jaka Vukotič in pisatelj in pesnik Žiga X Gombač sta ustvarila zgodbo, ki spoji poetično in stripovsko govorico v izjemno lirično in slikovito pripoved o veri v moč poezije in nastajanju nove pesniške dobe. Je strip tu prevzel poetično govorico ali pa je poezija navdahnila stripovsko ilustracijo?

Zgodba slovenske pesniške duše je polna upanja, sočutja in iskrenega prijateljstva. Je velika zgodba, ep, ki opisuje nastanek pesmi in rojevanje nove vznemirljive pesniške smeri – moderne. Je zgodba o Cukrarni, ki je bila zaznamovana z bedo, trpljenjem in marginalnostjo vseh vrst, a obenem prostor, kjer je pesniška umetnost v Sloveniji dočakala novo poglavje. Zato je to zgodba o svetlobi, muzah, navdihu in umetniški svobodi, ki si jo lahko izborijo le največje osebnosti.

DRUŽABNE IGRE

Lajh, Damjan: Čutim Evropo

STROKOVNA LITERATURA IN NELEPOSLOVJE

Hansen, Anders: Ko možgani bluzijo

Naši možgani lahko hranijo informacije, ki ustrezajo 11.000 knjižnicam, polnim knjig, kolikor jih lahko dejansko shrani naš spomin. Kljub temu lahko v delčku sekunde poiščejo najpomembnejše informacije, tudi če so od njihovega shranjevanja minila že desetletja, in jih povežejo s tem, kar doživljamo v tem trenutku. Če torej naši možgani zmorejo vse to, zakaj potem ne zmorejo opraviti preproste naloge, kot je poskrbeti za to, da se bomo ves čas odlično počutili? Avtor v tej knjigi predstavlja biološki pogled na naše duševno in telesno zdravje, pojasnjuje naše čustveno življenje in dobro počutje z nevrološkega vidika in raziskuje, zakaj možgani delujejo tako, kot delujejo.

Tyson, Neil deGrasse: Zvezdni glasnik

Neil deGrasse Tyson s svojo kozmično perspektivo, s katero osvetljuje zemeljsko civilizacijo in ključne prelomnice našega časa – vojno, politiko, vero, resnico, lepoto, spol in raso –, pri vseh nas vzbuja globlji občutek povezanosti.

V času, ko se naša politična in kulturna stališča zdijo bolj polarizirana kot kadarkoli v zgodovini, Tyson ponuja prepotreben protistrup za vse, kar nas razdvaja, obenem pa vneto zagovarja dvozvezdje razsvetljenstva – kozmično perspektivo in racionalnost znanosti.

Človeški možgani imajo zmožnost, da po globokem razmisleku o Zemlji kot planetu in o tem, kako znanost vidi svet, ponovno umerijo življenjske prioritete, ki lahko usmerjajo odgovorne ukrepe. Pri tem se dotikajo kulture, družbe in civilizacije na splošno.

S svojo jasno prozo nam Tyson v Zvezdnem glasniku predstavi znanstveno paleto, ki svet vidi in slika drugače. S toplo, mojstrsko besedo razkriva vrsto sijajnih in lepih resnic – od zamisli za reševanje globalnih konfliktov do opomnikov, da je življenje dragoceno – ki so nastale na podlagi poznavanja našega mesta v vesolju in ki veljajo za vse nas.

Feyerabend, Paul K.: Znanost kot umetnost

Skozi kaj je mogoče definirati znanosti? S čim se pojasni sosledje znanstvenih načinov mišljenja? Kakšne so povezave med znanostmi in umetnostmi? Kaj je vloga obeh v svobodni družbi?

Pri odgovarjanju na ta vprašanja Paul Feyerabend izhaja iz teorije umetnosti Aloisa Riegla, po kateri v umetnosti ni nobenega napredka in nobenega propada, pač pa različne slogovne oblike; vsaka od njih je v sebi popolna in se ravna po svojih lastnih zakonih. Pokaže, da je to Rieglovo stališče uporabljivo tudi za znanosti, kajti kriteriji, ki se jih pogosto navaja kot razpoznavne znake znanosti, recimo »resničnost« in »preverljivost« teorij, so veljavni samo znotraj določenih slogov mišljenja – kaj lahko velja za resnico in kako je treba preverjati resnične izjave, vedno določa konkretna znanstvena teorija. Feyerabend na navedena vprašanja odgovarja, da so znanosti umetnosti v smislu Rieglovega naprednega razumevanja umetnosti in da obe v demokratični družbi nimata več avtoritete, kot jo jima priznavajo svobodni državljani.

Gros, Frédéric: Filozofija hoje

Najboljša hoja je tista, ki umu omogoči, da sprosti domišljijo. Tako Frédéric Gros, francoski filozof, ki obožuje hojo in pohajkovanja po naravi, v svoji edinstveni knjigi Filozofija hoje v enem stavku združi mišljenje in hojo, ti najbolj naravni človeški aktivnosti. Grosu v tem prikimava marsikateri mislec, od Nietzscheja, preko Rousseauja, Thoreauja in Wordswortha, pa vse do Kanta, ki je imel svoje sprehode zelo natančno odmerjene. čeprav je hoja gibanje, pa je veliko bliže ustvarjanju kot športu. S športom pravzaprav nima nič skupnega. Hoja probleme, o katerih razmišljamo, naredi lažje rešljive, saj do njih vzpostavi razdaljo, iz katere jih uzremo v povsem drugačni luči. In konec koncev, hoja je najboljši primer, kako se skozi hojo najdemo tako, da se izgubimo.

Škodlar, Borut: Meandri duše: antična filozofija in psihoterapija

Ta knjiga je poskus odprtega dialoga z antičnimi filozofskimi in kontemplativnimi tradicijami ter prenosa njihovih temeljnih spoznanj v današnje razumevanje človeka v celoti, posebej pa v psihoterapevtsko pomoč ljudem v duševnih stiskah. Zaradi razumevanja skrajnih možnosti človekovega doživljanja, ki se zrcalijo v psihotičnih in mističnih stanjih, odpira dialog z antičnimi avtorji vrsto zanimivih vprašanj: Kakšna je narava mističnih in psihotičnih stanj v primerjavi z vsakdanjimi? Kakšne so razlike, povezave in prehodi med njimi? Gre za izkustveni kontinuum in morda za različne korake na poti spoznavanja sebe in sveta ali za povsem različne skupine izkustev? Kaj o vsem tem učijo in kaj priporočajo filozofske in kontemplativne tradicije? Kako lahko to vključimo v lastno življenje in svoje eksistencialne boje? In nenazadnje, kako lahko vsa ta spoznanja o mehanizmih in strategijah soočanja z duševnimi stiskami integriramo v sodobne psihopatološke, psihiatrične in psihoterapevtske tokove raziskav?

Kvartič, Ambrož: Od imena do spomina :  šege, navade in obredi življenjskega kroga na Slovenskem

Edinstvena knjiga Od imena do spomina predstavlja mejnike na življenjski poti vsakega od nas, naj gre za rojstvo, praznovanje rojstnih dni in godov, izbiranje imena, krst, birmo, fazaniranje, brucovanje, vstop v novo delovno okolje, fantovščino, dekliščino, poroko, praznovanje abrahama …, žalovanje, smrt in spominjanje.

Pojasnjuje pomen teh praks za posameznika in skupnost. Podaja tudi smiselne razlage za prepovedi in tabuje, ki so spremljali te rituale. Ali veste, zakaj nosečnice niso smele imeti stika s krvjo, zakaj moški v klobukih niso smeli na obisk k novorojencu ali kako so želeli vplivati na plodnost …? Odkriva tudi, kako so se te obredne prakse spreminjale, katere so se sčasoma izgubile in katere živijo še danes.

Bousfield, Jonathan: Slovenia

Czupryn, Adriana: Switzerland

Mason, Antony: Brussels, Bruges, Antwerp & Ghent

Mason, Antony: Belgium & Luxembourg

Torri, Monica: Milan & the lakes

France

Mexico

Ireland

Spain

India

Vienna

Več turističnih vodnikov po različnih koncih sveta.

Možina, Jože: Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora

Monografija Slovenski razkol je avtorjeva razširjena doktorska disertacija in je sad njegovega dvajsetletnega raziskovanja, zbiranja arhivskega gradiva in pričevanj. To je prelomno zgodovinsko delo, ki na poljuden in dokumentiran način v marsičem ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga dejansko spreminja dosedanje vedenje o drugi svetovni vojni na Slovenskem, predvsem v luči razlogov in krivde za slovenski narodni razkol, ki nas pesti še danes.

Monografija je sad doktorskega študija in 20 letnih raziskovanj dr. Jožeta Možine med katerimi se je avtor dokopal do fascinantnih, doslej neznanih arhivov in pričevanj, ki nekatera poglavja zgodovine druge svetovne vojne na Slovenskem v marsičem pišejo na novo.

Mušič, Janez: Zgodbe o Prešernu

V delu Zgodbe o Prešernu 35 zgodb popisuje Prešernovo zunanjo podobo, odnos do otrok, razmerje do Primičeve Julije, do Ane Jelovšek, usodo pesnikovih otrok in usodo literarne zapuščine po njegovi smrti. Besedila so napisana preprosto in žlahtno.

Herman, Bogdana: Mala šola retorike II

Ob prebiranju knjige boste med drugim spoznali značilnosti celostne retorike ter formalnega in neformalnega govora, ovrednotili svoje komunikacijske kompetence, se naučili abecede mimike, gestike, drže, stoje, gibanja in dihanja ter na pobudo avtorjev nemara ponovno premislili o pomenu čustev v govorništvu, svojem slogu, prepričljivosti, retoričnih modelih in obrazcih, bontonu, pravopisu in kulturi pravnega izražanja, cinizmu in humorju ter osebnem dostojanstvu govornika.

Drugi del obravnava doživljajsko prenašanje sporočil, pojasni nam, kako na nas vplivajo politiki, nas povabi v razmislek, kako pridobiti prijatelje, seznani nas z naukom o optimalni popolnosti, problemom anonimk in skrb zbujajočim stopnjevanjem nespodobnega komuniciranja, ki mu je dodana analiza treh primerov iz nedavne prakse (Prijović – Kralj, covid-19 in komuniciranje z dementnimi bolniki).

Energija in mi :  pogovori s strokovnjaki

Feynman, Richard P.: Six easy pieces: essentials of physics explained by its most brilliant teacher

Rees, Martin: Just six numbers: the deep forces that shape the universe

Jung, C. G.: Sodobni človek išče dušo

Conversations about the end of the time / Umberto Eco [et al.]

Slovenske narodne pripovedke / izbral in uredil Alojzij Bolhar

Tacol, Alenka: 10 korakov do boljše samopodobe: priročnik za učitelje za preventivno delo z razredom

Azija me je povsem uročila: katalog občasne razstave ob 130. obletnici rojstva Alme M. Karlin in 100. obletnici njenega odhoda na pot okrog sveta

Carrière, Jean-Claude: Scenaristova vadnica

Glušič, Helga: Sto slovenskih pripovednikov

Šola kreativnega pisanja

Zgodovina grške književnosti. Knj. 1, Epika, lirika in dramatika klasičnega obdobja

Viri opisov:  beletrina.si, biblos.si, bralnica.com, buca.si, bukla.si, dobreknjige.si, emka.si, felix.si, galarina.si, goga.si, kud-logos.si, mklj.si, mohorjeva.org, primus.si, sanje.si, slovenska-matica.si, zalozba-sophia.si