September 2022
KNJIŽNIČARKI PRIPOROČATA
Fléchais, Amélie: Človek gora
Človek gora je lirična, subtilna stripovska pripoved o dedku in dečku, ki sta se doslej večkrat skupaj odpravila na pot, tokrat pa želi iti dedek – sam. Star je, star kot gore, ki jih nosi na svojem hrbtu, in to bo njegova zadnje potovanje. Otroka prosi, naj gre, če mu želi pomagati, v svet in poišče najmočnejši veter, ki prebiva na vrhu najvišje gore, ter ga prosi, da močno zapiha in ga porine, da mu bo pot lažja. Otrok se res odpravi – prvič sam. Na popotovanju sreča drevo, kamne, kozoroge … vsi mu pomagajo in vsak mu odkrije košček v sestavljanki življenja, v katero se podaja, ko išče veter in, korak za korakom, odrašča.
Človek gora, stripovska slikanica klasičnega formata in dolžine, izjemno pretanjeno hkrati pripoveduje dve zgodbi; zgodbo odhajanja in zgodbo odraščanja, v katerih je vsebina domišljeno spojena s formalnim načinom pripovedovanja. V barvni paleti sprva prevladujejo rjavi toni, ki jih proti koncu pričenjajo dopolnjevati modri (veter), nežen in izbran je tudi jezik, čemur slovenski prevod Katje Šaponjić dosledno sledi. Gre za delo, primerno tako za otroke kot za odrasle bralce, ki prepriča tako z vsebino kot z risbo Amélie Flechais.
KNJIGA MESECA
Od 8. septembra do 9. oktobra praznujemo nacionalni mesec skupnega branja. Letošnja rdeča nit je povezava med branjem in gibanjem. Izhodišče je misel irskega pisatelja in politika Richarda Steela (1672–1729), ki poudarja povezanost med umom in telesom, med gibanjem, športom in duševnim razvojem.
»Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.«
Več si lahko preberete na https://www.bralnaznacka.si/sl/beremo-skupaj-nmsb/
Virk, Jani: Brez imena
Glavni junak romana je najstnik, čigar urejeno, srečno otroštvo je presekala ločitev staršev. Iz lepe hiše z vrtom se je fant z mamo preselil v pusto blokovsko naselje, oče je z mlado ljubico odšel živet nekam na Primorsko. Občutljivi fant se znajde v hudi življenjski stiski, saj mama po razvezi zapade v težko depresijo, očetovi obiski in vabila na morje so čedalje redkejša, v novem okolju ne najde prijateljev. Fantu je v edino tolažbo igranje nogometa, kjer je uspešen, vendar prihod novega trenerja pomeni zlo, ki skoraj uniči že tako krhko, ranjeno dušo. Avtor v odlični, psihološko dodelani pripovedi opozarja na tragične posledice starševske nezrelosti in egoizma, ki duševno trajno zaznamujejo nič krive, le pozornosti in skrbne ljubezni željne potomce.
NOVOSTI
LEPOSLOVJE
Vidmar, Janja: V koraku z volkom
V koraku z volkom je nadaljevanje zgodbe Niti koraka več, ko si Alenka po vrnitvi s Camina začne z negotovimi koraki utirati lastno pot v svobodo. Ta pa ima visoko ceno, saj skupaj z novim začetkom privrejo na plano tudi travme iz njenega zgodnjega otroštva. Ob strani ji stoji novi prijatelj Miloš, ki jo vpelje v divji vodni svet narave. Ali lahko navezanost na živali in naravo v človeku prebudi ljubezen do samega sebe?
Toda pot ji kmalu znova prekriža Roger, intimni znanec s Camina, in Alenka se z njim poda na pot iskanja, za katerega verjame, da je njeno lastno. Unikatna popotniška dogodivščina izkustveno znova temelji na avtoričinem potovanju. Par se napoti preko Apuanskih Alp in razgibanih severnih Apeninov na meji Toskane ter Emilije-Romane do doline Orcia in toskanske puščave Accona. Sredi narave, mitov in legend skušata protagonista splesti tudi svojo skupno zgodbo.
Aira, César: Kako sem postal nuna
Prvoosebni pripovedovalec v presenetljivem kratkem romanu niza dogodke, predstavljene iz otroškega zornega kota, ki pa se hkrati razširja v pojasnjevalno gledišče odraslega. Šestletni otrok, ki se ima za deklico, čeprav iz opisov in odzivov njegove okolice bralec kmalu spozna, da mora biti deček, doživlja ključne, usodne dogodke svojega otroštva.
Zgodba se začne z njegovim prvim sladoledom, na katerega ga navdušeno povabi oče, a nazadnje se njuno druženje sklene povsem drugače, kot pričakujeta: oče iz jeze ubije sladoledarja in zato pristane v zaporu. Potem se v obdobju nekaj mesecev vrtoglavo zvrstijo bolezen, obisk zapora, šola, poučevanje, radijske igre, prijateljstvo in spet smrt, in vse to deklica ali deček dojema kot resničnost svojega resničnega sveta. Preprosta, a nepredvidljiva zgodba dobi v pripovedi vrsto nenavadnih zapletov in se spremeni v kompleksen psihološki portret, saj se otrok z bujno domišljijo giblje v neki drugi razsežnosti in si samega sebe in okolico pojasnjuje na izviren, nepričakovan način. Tako tudi bralcu razodene številne odtenke stvarnosti.
Bekavac, Luka: Viljevo
Viljevo je knjiga, ki mu lahko rečemo roman, ki mu lahko dodamo ključnike »horor«, »SF«, »teoretska fikcija«, »eksperimentalen«, »glitch«, »postmoderen«. Toda Viljevo je predvsem izjemen literarni izdelek tekstovnih in oblikovnih ekstremov, katerega »vibe« se nahaja na povsem drugačnih frekvencah od tistih iz ustaljenih literarnih tokov. Knjigo sestavljajo trije žanrsko različni deli, narativno zvezani z elementi katastrofe, vojne, parapsihologije, psevdoznanosti in transkomunikacije med preteklostjo in prihodnostjo, ki v šumu frekvenčnega prostora obstajata sočasno.
V svojevrstnem romanu, vključno z vsemi tekstovnimi in oblikovnimi ekstremi, se srečamo z enigmatičnimi in paranormalnimi dogodki, preko katerih se razprostira in komunicira neznan in nepojasnjen svet v Osijeku in okolici med leti 1943 in 2109.
Gripe, Maria: Hrošč leti v somraku
Trije najstniki se po naključju (ali pa tudi ne) ob točno določenem in usodnem trenutku znajdejo na skrivnostni Selandrovi domačiji. Priče so nenavadnemu dogodku, ki v njih vzbudi veliko radovednost.
Svoje počitnice posvetijo raziskovanju vznemirljive zgodbe o nesrečni ljubezni med Emilijo in Andreasom ter egipčanskem kipu, ki ga je Andreas pred več kot dvesto leti prinesel v njihovo švedsko mestece in tako sprožil verigo usodnih dogodkov.
Priljubljeni mladinski roman je napisala švedska pisateljica in Andersenova nagrajenka Maria Gripe. V njem se prepletajo zgodovina in mitologija ter resnični in domišljijski svetovi, ki jih v enkratno celoto povezuje napeta kriminalna zgodba.
Mathieu, Nicolas: Njihovi otroci za njimi
V romanu Njihovi otroci za njimi Nicolas Mathieu piše o pozabljeni Franciji devetdesetih. Zgodba o odraščanju je postavljena v francosko brezperspektivno in tudi brezizhodno postindustrialno provinco.
Roman je bil leta 2018 nagrajen z Goncourtovo nagrado, najvišjo francosko nagrado za književnost.
Stupar Trifunović, Tanja: Ure v materini sobi
Preteklost je mogoče razumeti šele, ko jo je mogoče tudi doživeti. Tako vsaj misli pripovedovalka, ki se v želji, da bi za trenutek ušla težavni sedanjosti in lažje napisala svojo zgodbo, vrne v materino hišo. Ure v materini sobi odštevajo čas med sedanjostjo in preteklostjo, da hči spregovori z glasom matere ter v njeni zgodbi prepoznava odsev svoje. Meja med njima se zabriše, pripovedni glas pa po koščkih sestavlja zgodbo o ženskah, soočenih s težkimi življenjskimi odločitvami v družbi in prostoru, kjer preživetje ni bilo vedno lahko. Pripovedovalka se zatakne med dvema življenjema in dvema državama, med spominom in zgodovino ter med dvema nedokončanima knjigama. Dvojnost, ki jo trga narazen, skriva pod družbeno sprejemljivo masko. Pisanje in literatura postaneta edino pribežališče, kjer lahko razdvojeni jaz postane eno.
Verbeke, Annelies: Aleluja
Osnovna tema knjige so življenjske prelomnice oziroma ideja, da vsak (nov) začetek v človekovem življenju v sebi že nosi konec in da vsak konec dostikrat, ne pa tudi vedno, napoveduje nov začetek.
LITERATURA V TUJIH JEZIKIH
Hornby, Nick: About a boy
POEZIJA
Svetina, Ivo: Méle
Dylan, Bob: Ni še mrak
STRIPI IN RISOROMANI
Auladell, Pablo: Izgubljeni raj Johna Miltona
Izgubljeni raj Pabla Auladella je risoromaneskna adaptacija istoimenske monumentalne klasike Johna Miltona (1608−1674). Filozofsko-religiozna epska pesnitev iz 17. stoletja, ki obsega enajst tisoč verzov in tematizira Luciferjev padec v pekel, svobodno voljo in izvirni greh, je eno temeljnih del iz zakladnice svetovne književnosti.
Auladell po približno 350 letih ponuja nov pogled na eno najbolj zapletenih in tragičnih zgodb vseh časov. Z izjemnimi upodobitvami širnih planjav pekla, nebeških višav, Adama in Eve ter angelov in demonov, predvsem Satana, mu uspe ujeti duha originalnega besedila, obenem pa ustvariti dovršeno literarno celoto v žanru risoromana. Pripovedna moč podob prehaja od ekspresivnosti bojnih prizorov do zamolklih tišin intimnejšega dogajanja.
Bablet, Mathieu: Ogljik & Silicij
Profesorica Noriko Ito, direktorica raziskav v korporaciji Tomorrow Foundation, na prvi strani risoromana Mathieuja Bableta opiše, kako je nastal projekt “Ogljik & Silicij”:
Na začetku smo našo umetno inteligenco napajali z brezmejnimi količinami podatkov in s tem ustvarjali vrelce povsem neuporabnega znanja. Kaj smo torej pogrešali? Kakšna je razlika med orjaško količino podatkov in inteligenco?
Kako naj ustvarimo človeško UI?
Nato priklopi oba robota. Njuno popotovanje se lahko prične. Podjetje, ki je oba robota ter vse ostale iz njune serije razvilo v kontroliranem laboratorijskem okolju brez stika z zunanjim svetom, nato pa jih ponudilo trgu, jima je določilo tudi maksimalno življenjsko dobo – 15 let. A kaj bi se zgodilo, če bi oba robota, sprva zasnovana za delo s starostniki v domovih za ostarele, želela živeti dlje? Potovati, videti svet, občutiti prostost? Ogljik in Silicij, ženski in moški robot, izbereta vsak svojo pot skozi življenjski cikel, a se njuni poti v kataklizmičnem svetu, ki dobesedno razpada pred njunimi očmi, nenehno prepletata. Povezuje ju navezanost, ki izvira natačno iz tega, kar nenehno preizprašujeta: njuna bližina človeškosti.
Bagieu, Pénélope: Neustrašne: portreti neuklonljivih žensk
Neustrašne so serija stripovskih vinjet o življenjih in delu žensk raznoraznih poklicev, zanimanj in narodnosti, ki so v različnih obdobjih vsaka na svoj način – večkrat so pri tem ogromno tvegale – zaznamovale zgodovino. Med njimi je nekaj znanih imen, večino pa je zgodovinopisje prezrlo.
Neustrašne odlikuje premišljeno razmerje zgodovinskih podatkov in humorja, ki pa nikakor ne relativizira poguma in visoke cene, ki so jo večkrat morale plačati te ženske, ker so si drznile upreti se družbenim predsodkom, povezanim s spolom.
Bienvenu, Ugo: Privzete nastavitve
Privzete nastavitve so apologija humanizma, vsega, kar je človeštvo, ko je v najboljši formi. V ne tako oddaljeni prihodnosti so svetovni diski polni. Obstajajo sodniki in pravilniki, ki natančno določajo, kaj od vrhunskih umetniških dosežkov bo izbrisano, da bo dovolj prostora za fotke domačih živali, obrokov in novih cunj, ki jih ljudje vsako sekundo v neskončnih terabajtih objavljajo na družbenih omrežjih. Obstaja pa tudi človek, ki se vrednosti tega, kar se briše, zaveda. In je pripravljen tvegati lastno življenje, da bi se “stvari, ki se mu zdijo lepe” ohranile za bodoče rodove.
Na nekem mestu v knjigi Yves, junak risoromana Privzete nastavitve, s svojim domačim robotom Mikkijem, ki nosi njegovega in partnerkinega otroka, debatira o razliki med umetno inteligenco in ljudmi. “Če bi si želel česa, kar imate vi, ljudje, bi si želel spati,” sklene pogovor robot. Spati, spati, nemara sanjati – danski princ je imel prav; točno tu je namreč kleč.
Bunjevac, Nina: Bezimena: moderna predelava mita o Artemidi in Siproitu
Bezimena, tretji risoroman kanadske striparke in ilustratorke Nine Bunjevac, ki je odraščala v bivši Jugoslaviji, je sodobna predelava mita o Artemidi in Siproitu. Mladec (v nekaterih verzijah mladi vojak) je boginjo opazoval pri kopanju – za kazen ga je slednja spremenila v žensko. Ta vsebinski zastavek doživi v risormanu Nine Bunjevac pretresljivo in izjemno subtilno upodobitev. Avtorica s svojo mojstrsko, prepoznavno tehniko ustvari čuten in srhljiv estetski presežek, ki izrazito pozornost posveča detajlu in prerašča klasične meje stripovskega žanra. V Bezimeni raziskuje iztirjenost spolnega delinkventa, pri čemer črpa iz lastnih travmatičnih spominov na doživeto spolno nasilje. Zgodba pripoveduje o moškem, ki razvije sprevrženo obsesijo do nekdanje sošolke ter postopoma izgublja stik s stvarnostjo. Z razraščajočo živostjo njegovih fantazij se krepi tudi nadrealističnost podobja v izrazito noirovskem risoromanu, ki se skozi presenetljiv razplet znova vrne k izhodišču: problematizaciji vprašanja, kaj človeka prižene do zlobnih dejanj.
Devetak, Jurij: Nekropola: roman v stripu
Roman v stripu Nekropola je po znamenitem avtobiografskem romanu Borisa Pahorja, ene osrednjih osebnosti evropske kulture, ustvaril mladi, tržaški umetnik Jurij Devetak. S svojo likovno govorico in izjemno risbo je spojil večplastnost zgodbe v atmosfersko bogato in ubrano celoto.
V romanu Nekropola je pisatelj, ki je z držo odgovornega intelektualca vedno svaril pred pozabo zgodovine in opozarjal na poskuse kratenja človekovih in narodnih svoboščin in pravic, popisal izkušnjo življenja v koncentracijskih taboriščih.
Roman je izšel leta 1967, začenja pa se s pisateljevim obiskom spominskega parka ob koncentracijskem taborišču Natzweiler-Struthof, potem popisuje še svoja doživetja v drugih taboriščih (Dachau, Bergen-Belsen …), v katera je bil poslan po aretaciji.
Roman Nekropola je doživel potem, ko so ga odkrili v Franciji in Nemčiji, velik odmev in priznanje v svetu, sčasoma pa tudi doma in v sosednjih državah. Boris Pahor je morda prejel največje priznanje prav od Italijanov, ki so mu za ta roman podelili prestižno nagrado Premio Napoli. Nagrada je predstavljala med drugim tudi simbolno priznanje zločinov, storjenih nad slovenskim prebivalstvom pod italijansko okupacijo.
Harari, Lucas: Magnet
Glavni junak Hararijevega prvenca je Pierre, študent arhitekture, ki študij pred koncem obesi na klin in se odloči raje v živo raziskati predmet svojega doktorata, ki ga je doslej preučeval zgolj teoretično – kot magnet ga vleče v švicarsko vasico Vals, kjer stojijo znamenite terme arhitekta Petra Zumthorja. Odprli so jih leta 1996, zasnovane pa so kot votlinska igra svetlobe z vodo in naravnimi materiali; mojster arhitekt je namreč vztrajal pri uporabi lokalnih materialov, zato so večinoma iz okoliškega gnajsa.
Pierre bi se v risoromanu rad neposredno prepričal, koliko resnice je v številnih bajkah, ki se držijo mogočnega kompleksa, na pol vklesanega v goro; govori se med drugim namreč, da terme tu in tam tudi koga pogoltnejo. Že kmalu po prihodu se prično stvari zapletati, na sceno stopi anti-junak, obseden z isto fantazijo, Pierre pa spozna par lokalcev, ki mu razjasnijo izvor vsaj ene od legend, povezanih s termami.
Larcenet, Manu: Blast. 1, Masa sala
Larcenet, Manu: Blast. 2, Apokalipsa po svetem Jackyju
Larcenet, Manu: Blast. 3, Samo piči
Na policijski postaji zaslišujejo moškega. Moški je Polza Mancini, 38-letni 150-kilski pisatelj. Pravzaprav, nekoč pisatelj, zdaj brezdomec. Brezdomec, ne klošar – kot rad poudari in tudi pojasni, zakaj. Kriv je … umora? Nahajamo se v aktualnem trenutku – zdaj. Kako smo prišli do sem? To, in nič manj kot to, poskuša iz Polze izvleči policija.
Povedal nam bo, a s svojimi besedami in v svojem času. Povedal nam bo o smrti očeta, zagrizenega komunista, ter o “blastu” – nori epifaniji, ki mu je omogočila blažen trenutek razsvetljenja, uvida v svet brez spon in morale ter ga za vedno spremenila. In ki jo išče vse odtlej.
To je zgodba o obupanem, a nikakor brezupnem duhovnem boju moža, ki se je odločil, da bo živel po lastnih zakonih, ki so morda še najbližji naravi, najbrž edinem elementu, ki zares govori njegov jezik. Je zgodba o duševnem neravnovesju. Je divje, epsko potovanje in globoko pretresljiv triler.
Mahler, Nicolas: Alica v Sussexu: prosto po Lewisu Carrollu in H. C. Artmannu
Kaj imajo skupnega Zajec, čigar svak je zidar, lord von Suburbleigh, čigar strast je golf, Modra stonoga, katere strast je filozofično puhanje fajfe, Mačka Režalka, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke, Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odgovorov, predvsem pa blesti v naštevanju, Frankenstein, čigar številka noge je 65, gospa Mary Wollstonecraft Shelley, gospa Zima in, kajpak, Alica, če naj naštejemo samo nekatere?
Vsekakor vsaj tole knjigo Nicolasa Mahlerja, ki na skrajno sebi lasten, odpičeno duhovit in temeljito zabaven, z absurdom na debelo podmazan način spoji klasiki Lewisa Carrolla in Hansa Carla Artmanna, spričo Zajčeve strasti do književnosti pa jima doda – vsaj v naslovih – vsaj še pol ducata drugih.
Mathieu, Marc-Antoine: 3″: kriminalka z zumiranjem podob
Ta knjiga poskuša ujeti pot svetlobe v drobnem izseku časa in prostora. Tri sekunde, kolikor traja ta pot, so zelo kratka, a tudi zelo zgoščena pripoved s pridihom kriminalke.
Z opazovanjem podrobnosti in preiskovanjem prizorišč lahko rekonstruiramo mrtve kote in zberemo indice, ki nam povedo, kaj povezuje osebe in kakšni so njihovi motivi. Afere, zločini, zarote …
Vsakdo si lahko ustvari svojo podobo.
Nekaj namigov za začetek:
Kateri škandal pretresa medijsko pokrajino? Kaj je povedal Renato Nacci in kaj počne? Katera oseba sedi v letalu in kaj se ji zgodi? Kaj je bilo ponujeno Carine?
Naj bo preiskava uspešna!
McGuire, Richard: Tukaj
To knjigo primerjajo z znanstvenim odkritjem – gre za delo, katerega vpliv je ogromen, saj je v njem avtorju uspelo na inventiven, do zadnjega detajla premišljen način spojiti čas. Prihodnost, preteklost in sedanjost se srečujejo – v kotu dnevne sobe neke hiše. Ta prostor igra glavno, tako rekoč naslovno vlogo – TUKAJ je namreč kar najbolj natančen povzetek vsebine McGuirejevega revolucionarnega risoromana, na katerega straneh prepotujemo čas med 3.000.500.000 p. n. št. ter 2313 n. št., glavnina pa se dogaja v 20. stoletju.
Recenzenti po več namigih v knjigi (med drugim po rojstvu leta 1957, ko je rojen avtor) sklepajo, da gre v tem obdobju za avtorjevo družino in hišo, v kateri je odraščal, natančneje, za kot v dnevni sobi iz avtorjevega otroštva v hiši, zgrajeni leta 1907. Če bi bilo tako, bi šlo za Perth Amboy v ameriški zvezni državi New Jersey ter (v tem delu) tudi za kroniko njegove družine, kar bi bilo pa že prav noro dobro.
Fantastična ideja, da bi glavno vlogo v knjigi namesto ljudi, kot je običajno, prevzela neka zaplata zemlje oziroma to, kar je v nekem obdobju v času nanjo pač postavljeno, včasih dinozavri, drugič dva pripadnika plemena, tretjič hiša, enkrat v bližnji prohodnosti (leta 2111) poplava (opazite ekološko noto!), pa se v TUKAJ ni udejanjila prvič – že leta 1989 je McGuire v stripovski reviji Raw, ki sta jo urejala Art Spiegelman in Françoise Mouly, objavil prvo, krajšo verzijo, ki se je vtisnila v spomin kot popolna novost v mediju risoromana.
Secchi, Luciano: Alan Ford 2
Legendarni strip iz časov nekdanje Juge. Strip, ki igra na noto nostalgije, a zaradi tega ni nič manj zanimiv novejšim generacijam bralcev. Nekoč smo ga lahko razumeli kot “insidersko” kritiko kapitalizma. Pa ni čisto res. Max Bunker je imel na zalogi toliko pikrih o Zahodu, kot jih je imel o Vzhodu, oziroma se s tem niti ni več kot toliko ukvarjal. Rad je povedal, da je sistem, kateri koli to pač je, v svojem bistvu pokvarjen in ustvarjen zato, da izkorišča ljudi. Na žalost je bil tudi preroški.
STROKOVNA LITERATURA IN NELEPOSLOVJE
Psihologija neumnosti
Doljak, Irena: Slovenščina: kako pišemo šolski esej
Cerar, Irena: Pravljične poti brez meja: družinski izleti
Habjan, Vladimir: Brezpotja: od Grintovcev do Zahodnih Julijcev
Granda, Stane: Pot v samoslovenstvo: prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev
Viri opisov: bukla.si, dobreknjige.si, emka.si, galarna.si, graffit.si, mladinska-knjiga.si, www.vbz.si, vigevageknjige.org