Novosti v šolski knjižnici v februarju in marcu

 

KNJIŽNIČARKI PRIPOROČATA

Mihajlovik – Kostadinovska, Sanja: (Nes)končni modeli kratke zgodbe

Tako naslov zbirke kot tudi naslovi ciklov (Delikatesne zgodbe, Zoprne zgodbe, Nesrečne zgodbe …) in posameznih besedil (Čevapčiči s čebulo, Trepalnica v očesu, Povešene prsi …), ki po dolžini največkrat ne presegajo ene strani, odražajo domiselnost in igrivost avtoričine pisave. Knjiga vsebuje literarizirane modele kratkih zgodb, podane v slogu parodiranih priročniških opisov izbranih modelov, navodil in receptov za pisanje in branje te literarne zvrsti, ki zvenijo kot iskrive utemeljitve podobnosti med zgodbo in izbranim, pogosto čisto banalnim objektom iz neposredne resničnosti.

 

Basile, Giambattista: Zgodba zgodb ali Zabava za najmlajše

Zgodba zgodb je duhovita in ostra kritika družbe 17. stoletja, ki jo je Neapeljčan Giambattista Basile (1566–1632) skozi lastno življenjsko izkušnjo poznal od »ljudske baze« do dvorskih višav. V združitvi teh dveh svetov je nastala prva evropska zbirka pravljic, jezikovno bohotna, mesena, a tudi grenko začinjena z zavedanjem, da ljudje raje verjamemo v obstoj govorečih grmov kot v smiselnost učenjakovih besed.

Brata Grimm sta v njem videla ideal; B. Croce zadnjega vélikega renesančnega novelista in velikana italijanskega baroka; I. Calvino čudaškega sredozemskega Shakespearja. Basile ni avtor za otroško publiko, bo pa zbirka bolj zabavala tiste, ki se strinjajo z njegovo trditvijo, da ima človek v tej greznici od sveta toliko, kolikor mu uspe prigristi z lastnimi zobmi.

 

Pešut, Dino: Očetov sinko

Nosilni lik Očetovega sinka, drugega romana Dina Pešuta, avtorja najmlajše literarne generacije, je mladi intelektualec in prebijajoči se pesnik, izgubljen kot obljubljena mu prihodnost. Po neuspešnem iskanju priložnosti na Zahodu se vrne v Zagreb, saj je tako ali tako vseeno, kje je reven in nesrečen. Dneve preživlja kot hotelski receptor in se včasih tudi z iznajdljivostjo kosa s pogostimi življenjskimi tegobami milenijca, med katerimi prevladuje skrb za plačevanje stanarine. Poleg razrednega in generacijskega problema roman načenja tudi vprašanje medgeneracijskega odnosa, saj se drugim junakovim nemirnim občutkom pridruži še skrb za zbolelega očeta, s katerim doslej nista uspela zgraditi tesnejšega odnosa, tako da morata nadoknaditi marsikaj.

 

KNJIGA MESECA FEBRUARJA

Generalna skupščina Združenih narodov je 11. februar razglasila za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti.

 

Whitlock, C.; Evans, R.: Ten women who changed science, and the world

Knjiga pripoveduje zgodbe znanstvenic, ki so s svojimi izjemnimi preboji in izumi pomagale oblikovati naš svet, ter opisuje njihove izjemne dosežke.

Omenjene so: Henrietta Leavitt (ZDA, astronomija); Lise Meitner (Avstrija, fizika); Chien-Shiung Wu (ZDA, fizika); Marie Curie (Francija, kemija); Dorothy Crowfoot Hodgkin (Združeno kraljestvo, kemija); Virginia Apgar (ZDA, medicina); Gertrude Elion (ZDA, medicina); Rita Levi-Montalicini (Italija, biologija); Elsie Widdowson (Združeno kraljestvo, biologija); Rachel Carson (ZDA, biologija).

 

KNJIGA MESECA MARCA

Mednarodni dan gozdov obeležujemo 21. 3. Letos poteka pod geslom »Izberi trajnostno pridobljen les za ljudi in planet!«

 

Le Guin, Ursula K.: Beseda za svet je gozd

Pretresljiva zgodba o vsiljevanju civilizacije “barbarom”.

Kot vsa dela Ursule K. Le Guin, je tudi to angažirano. Obravnava ekološko tematiko in tematiko nasprotij med domačini in tujci. Pisateljica spretno poudarja izbrane vidike sožitja in nasprotja ter odnosa do živega in neživega okolja obeh skupnosti, zato kljub pogostosti te tematike v literaturi in zgodovini ne prihaja do ponavljanja. Tipična predstavnika sta domačin Selver in Davidson, priseljenec s planeta Terra, oz. kolonizator planeta Novi Tahiti. Priseljenci so prispeli pred štirimi leti in novi svet še urejajo zase. Kolonija je vir lesa. Na Terri lesa ni več. Domačini imajo do dreves, do življenja in sožitja popolnoma drugačen odnos od priseljencev. Sprva nedolžno delo kmalu postreže tudi z okrutnimi prizori.

 

Profesorji Priporočajo Pripovedi ali Vegovski 3P

Hana Brezovnik

  • Fantje z Nickla (Colson Whitehead)
  • The Pier Falls (Mark Haddon)
  • The Blade Itself (Joe Abercrombie)
  • Less (Andrew Sean Greer) – obstaja tudi prevod, Manj
  • The Book Thief (Markus Zusak)

 

Marko Kastelic

To ni jagodni izbor, to je prvo, kar mi je padlo na pamet.

  • Henryk Sienkiewicz: Quo Vadis (in vsi njegovi spinoffi)
  • Nis Petersen: Opankarska ulica
  • Mira Mihelič: Tujec v Emoni in Cesta dveh cesarjev
  • Miha Remec: Dromidska skulptura (v reviji Sirius)
  • Alan Ford stripi (in filmi Mela Brooksa za podlago)

 

NOVOSTI

LEPOSLOVJE

Frelih, Jasmin B.: Piksli

Tik pred izbruhom pandemije so protagonisti romana Piksli tudi sami na točkah preloma. Njihove osebnosti so pod pritiskom; preganjajo jih spomini, travme, kompleksi čustev, vanje posegajo algoritmi in sistemi nadzora, diabolični sodelavci in sadistični sopotniki, kot bi ne imeli več pravice obstajati kot posamezniki. Njihove misli vrejo, ko se spopadajo s preizkušnjami, ki jih presegajo, misli nerazumljenih zavesti v odnosu do nerazumljivega sveta. Mlada ženska v primežu pohlepa, mlad moški, ki opazuje življenje skozi luknjo v zidu, umetnik, ki s telefonom slika po oknu, spomini zaljubljenega para v trenutku razhoda, delavec, ki izgublja dni in izgubi otroka, umetniki na poti na večerjo, oblikovalec, ki z vlakom pripotuje v čisto negibnost, in nekaj ali nekdo, ki skrbno beleži oblike vseh njihovih stremljenj.

 

Hočevar, Meta: Drobnarije

Literarni prvenec znane arhitektke, scenografke in režiserke Mete Hočevar, v katerem niza zgodbe, prizore in občutke, ki so zaznamovali njeno odraščanje in osebnost. Meja med tem, kje se konča resnica in kdaj se začne fantazija, je, kot pravi v Drobnarijah, zabrisana.

 

Jelinčič, Dušan: Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca: kratki roman o uporu, peklu in vstajenju

Kratki roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca je dramatična pripoved o enem izmed ustanoviteljev in voditeljev protifašistične organizacije TIGR, Zorku Jelinčiču. V temnih letih fašistične strahovlade in druge svetovne vojne je Zorko Jelinčič prestal devet let zaporne kazni v italijanskih ječah (Koper, Rim, San Gimignano, Civitavecchia) in obdoje konfinacije (Isernia). S teh prizorišč groze in terorja so se ohranile le drobne besede, fragmenti, zapisani na list papirja, ki nas v pričujoči knjigi nagovarjajo z neposrednostjo in pretresljivostjo resnice.

Stran za stranjo se pred bralcem razkriva zgodba Zorka Jelinčiča, ki so jo zaznamovale ekstremne osebne in zgodovinske preizkušnje. Njegovo intimno izpoved skandirajo ključne, s pomeni nabite besede, povezane s trpljenjem, bolečino in uporom.

Očetovo pisno zapuščino je sin Dušan prelil v izjemno pričevanjsko pripoved in tankočutno ovekovečil zgodbo Zorka Jelinčiča.

To pripovedno delo, ki je dejansko prvi roman o TIGR-u, je bilo nagrajeno na literarnem natečaju, ki sta ga ob 90-letnici ustrelitve bazoviških junakov in ob 100-letnici požiga Narodnega doma v Trstu razpisali Mladika in Slovenska prosveta za roman ali povest na tematiko življenja primorskih Slovencev pod fašističnim preganjanjem med obema vojnama.

 

Kolar, Boris: Potopimo Islandijo!

»Kako lepo je v družbi prijateljev potapljati otoke po svetu.« Zwarteburen, majhno mesto z občinsko upravo v Groningenskem okrožju, se je stoletja uspešno ogibalo zgodovini, dokler prebivalcev niso preplavili zapozneli valovi finančne krize. Vlaganje v tvegane banke ni obrodilo želenih sadov, nasprotno, luknje v mestni blagajni bi lahko resno ogrozile krhko ravnovesje strnjene in utrjene zwarteburenske skupnosti! In ker je politično pač osebno (pa tudi obratno), je vsak izgubljeni cent iz skupne blagajne – ne glede na to, v čigav žep je zares odromal – kolektivna katastrofa. Zwarteburenčani se zatorej odločijo »spremeniti zgodovino, taisto zgodovino, ki bi jih povsem upravičeno prezrla«, pri čemer pa bodo mimogrede preobrazili še geološko podobo planeta. Odboru za izgubljene priložnosti tako ne preostane drugega, kot da napne jadra in krene maščevalni poti naproti. Medtem pa ognjenik Eyjafjallajökull že živahno brbota …

 

Kovač, Nika: Tu sem!: zgodbe, ki jih ne želimo slišati

Obrobne zgodbe so knjiga portretov ljudi, ki se navadno ne prebijejo v časopise ali knjige, če pa že, se o njih piše z nemalo predsodki in stereotipi. Z njimi želimo bralcem ne le pokazati, kako se lahko vsak od nas iz tega ali onega razloga hitro znajde na robu pogleda in zunaj pozornosti družbe, ampak s prikazom njihovih individualnih zgodb zasledovati tudi procese, s katerimi jih družba sistemsko, neusmiljeno in nečloveško odriva na stran.

 

Lukovnjak, Julija: Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa

Brez spomina na svojo preteklost se petnajstletni deček znajde v primežu nenavadnih čarobnih bitij in nepoznanih pošasti. Po nenavadnem spletu usode, ko se znajde povezan z edino zmajsko dušo Inkrematere, se mora nepomembni in negotovi človeški fant soočiti z dejstvom, da je edini, ki lahko premaga skupne sovražnike vseh živih čarobnih bitij. Poln nezaupanja se znajde v primežu zla, kjer se kmalu začne izgubljati v labirintu iluzij, laži, prevar in spletk.

 

Schnabl, Ana: Plima

Plima je psihološko-kriminalni roman. Ne. Plima je koncert s polomljenimi inštrumenti-ljudmi, odigran na odru slovenske obale. Z glavno protagonistko, v oblak marihuane zavito pisateljico Dunjo, ki jo preganjata bratova in očetova smrt. S Katarino, Dunjino otroško prijateljico, ki jo preganjajo življenjske okoliščine. S Kristijanom, ki je pod družbenimi pritiski izklesal svoje telo in se izklopil. Z Mirelo, ki se Michaela Jacksona v svojem natrpanem stanovanju oklepa iz izključno napačnih razlogov. Z Duško, ki, no, kot kaže, še ni čisto polomljena, saj je premlada, in Dražena, Dunjinega brata, edina ni nikoli poznala. Plima je dolga skladba o nasilju, porojenem iz človeških ambivalenc, omejitev, nezmožnosti in tudi – odločitev. Ni pa Plima samo žalostna skladba, niti ne hrupna, tudi njeni ritmi niso ritmi morale. Prevevajo jo tudi topli toni, zvoki morja, škržatov, jadranskega vetra in razdalj, znova premerjenih v bližine.

 

Adichie, Chimamanda Ngozi: Zapiski o žalovanju

Zapiski o žalovanju prinašajo intimno in tragično izkušnjo smrti in bridkosti, ki v poetičnih izbruhih izrisuje zlom po smrti avtoričinega ljubljenega očeta, umrlega med svetovnim divjanjem pandemije COVID-19. Kot zgolj ena od milijonov žalujočih, ki so zaradi pandemije izgubili svoje ljubljene, Adichie v delu spregovori o rodbinski in širše kulturni razsežnosti žalosti, kot tudi o osamljenosti in jezi, ki jo neizogibno spremljata. V izčiščenem jeziku in s pretresljivimi podrobnostmi, iz katerih kljub tragiki občasno zaveje pridih toplega humorja, prepleta lastno soočenje z očetovo smrtjo s spomini na njegovo življenje. Delo je tankočutna zgodba o žalovanju, ki še posebej v aktualnem času ni le intimna zgodba posameznika, saj se v svoji izkušnji dotika bralcev po vsem svetu, ob tem pa opominja tudi na obdobje po prestanem žalovanju, ko prevlada moč spominjanja, ljubezen do bližnjih, nujnost spoznanja in neizmerno upanje v prihodnost.

 

Baláž, Anton: Taborišče padlih žensk

Roman, ki je nastal na podlagi obsežnega dokumentarnega gradiva, je umeščen v Bratislavo leta 1949, dve leti po komunističnem prevratu in prevzemu oblasti. V ospredju so zgodbe štirih prostitutk. Trojico – mlado in naivno Ernico, izkušeno profesionalko Mando in strastno plesalko Carmen – spoznamo že v prvem, tukaj objavljenem poglavju romana, ki se zaključi z racijo in odvozom »najstarejših obrtnic« v taborišče, kjer se bodo priučile svoje nove, predpisane družbene vloge. Usode bratislavskih prostitutk v boju za njihovo človeško dostojanstvo, ki jim ga med prevzgojo vseskozi neusmiljeno tepta sprevržena komunistična filozofija socialnega inženirstva, skozi roman zadobivajo dramatično razsežnost. Navkljub resnosti tematike in dokumentarni podstati pripovedi je delo spisano v pisateljevih značilnih tragikomičnih in ironično-parodičnih tonih.

 

Barry, Kevin: Mesto Bohane

Roman Mesto Bohane se dogaja leta 2053 na zahodnem Irskem. Njegovi protagonisti se pogovarjajo v mešanici regionalnih, dialektalnih govorov in izmišljije. Barry je združil nemogoče: skrajno zabavno čtivo s skrajno resnim jezikovnim eksperimentom. Pisanje poganjajo živahni dialogi, neubranljiv črni humor in pesniški opisi irske pokrajine. Grenko privlačen je temačni čustveni naboj mesta Bohane, vreden samega Nicka Cava.

Bohane je utripajoči epicenter stvarstva, obdanega z Veleničem ter sipinami, kjer živijo zlovešči Peščeni Pikeyji. Skozi osrčje mesta teče reka Bohane in kraj poji z gnilobno kužnostjo. Bohančani jo vdihavajo med vsakodnevnimi opravki – popivanjem, kurbanjem, drogiranjem, pretepanjem, obsedenostjo z modo in glasbo. V ekološko uničenem Bohanu ni avtomobilov, mobilnih telefonov, računalnikov – vsi hodijo peš ali se vozijo z El cugom, poslušajo radio in si pišejo ljubezenska pisma.

Do zapleta pride, ko ena mafijska družina zabode člana druge mafijske družine, hkrati pa se tu pojavi še povratnik, ostareli Gant Broderick, nekdanji poglavar Noblese, s svojo ljubezensko nostalgijo glede žene Logana Hartnetta, sedanjega poglavarja Noblese. Bohane se znajde sredi krvnega maščevanja in ljubezenske drame, obenem mu preti pravi civilizacijski zlom. Vendar nič ni tako, kot se zdi. Ko se na koncu iz starega rodi novo, ni nič tako, kot se prikazuje.

Futuristično-apokaliptična vestern srhljivka, v kateri je zaslediti vplive filma, ameriških kultnih televizijskih nadaljevank, stripa, popkulture in glasbenih tokov kalipsa, skaja, skanka, orisuje svet pod bleščečim površjem globalnih metropol, a tudi usodne spone, ki so posamezniku položene v zibel. Stvari ne bi mogle biti bolj črne, vendar se zaradi črnega humorja, nabritega jezika in filmičnih prizorov spremenijo v urnebes – napet in zabaven do zadnje strani.

 

Cercas, Javier: Slepar

Glavni junak pričujočega romana iz leta 2014 je resnična oseba, ki še vedno živi v Barceloni, njegova zgodba, ki je pred leti razburila Španijo, pa tako neverjetna, da ob njej zbledijo najdrznejše romaneskne izmišljije.

Enric Marco je namreč desetletja veljal za avtentično pričo španske državljanske vojne in poosebljenje antifašizma, vse dokler se ni nenadoma izkazal za grandioznega lažnivca, ki so mu nasedli milijoni, vključno s politiki. Zato to ni le knjiga o Marcu, temveč o Španiji in Špancih, pravzaprav kar vseh nas.

»Prava zgodovina Španije je žalostna, niti malo junaška ali melodramatična, temveč siva, Marco pa si je zase in za svojo deželo izmislil prekrasno zgodbo, zgodovino junaštva, žrtev …«

 

Christie, Agatha: Sloni si zapomnijo

Tokrat se Hercule Poirot (Na vzpodbudo in ob pomoči gospe Oliver, pisateljice kriminalnih romanov) nameni v preteklost; raziskal bi rad dogodek, ki se je pripetil pred kar nekaj leti, ko je na skrivnosten način umrl zakonski par.

Naloga je težavna, saj so pričevanja redka in si nasprotujejo. Vse bolj kaže, da bo skrivnost ostala zavita v temo, a Hercule Poirot ne bi bil vreden svojega slovesa, če ne bi iz različnih spominskih drobcev sestavil natančnega in osupljivega mozaika …

 

Christie, Agatha: Žalostna cipresa

Saj, saj, dediči … In postarana teta, ki kljub svoji dobrotljivosti ne napravi oporoke, čeprav je očitno, da so ji dnevi šteti. Pa ji mogoče kdo – ravno zato, da je navsezadnje le ne bi napisala – nanagloma pomaga na oni svet. A zadeve s testamenti, sestavljenimi ali ne, so zamotane in grabežljivi morilski roki je premalo samo ena žrtev.

 

Clarke, Susanna: Piranesi

Avtorica uspešnice New York Timesa Jonathan Strange & Mr. Norrell je bralce po skoraj šestnajstih letih razveselila z novim opojno hipnotičnim romanom, ki je deloma postavljen v vzporedno resničnost neskončnega, prastarega labirinta.

Piranesijevo domovanje ni običajna zgradba: njene sobane so neskončne, hodniki se raztezajo v nedogled, stene hiše pa so obložene z nepreštevnimi kipi, med katerimi niti eden ni enak drugemu. V labirintu dvoran je zaprt ocean; valovi bučijo po stopniščih, v trenutku nepozornosti preplavijo prostrane sobane in zalijejo nepozornega obiskovalca. A Piranesi se ne boji; razume plimovanje morja, kot razume vzorec samega labirinta. Živi le zato, da bi z raziskavo prišel do dna svojemu nenavadnemu, čudesnemu domovanju.

V hiši pa prebiva še ena oseba – moški po imenu Drugi, ki dvakrat na teden obišče Piranesija in ga prosi za pomoč pri raziskovanju Velikega in skrivnega znanja. Toda ko se Piranesi zagnano loti razpletanja skrivnosti nenavadnega sveta, nehote naleti na  dokaze, ki razkrijejo zloveščo in strašno resnico. Ta njegov svet postavi na glavo in mu spodnese tla pod nogami …

 

Del Buono, Zora: Maršalinja

Maršalinja je večplastna družinska saga, v kateri sledimo mladi Slovenki Zori Ostan, ki po koncu prve svetovne vojne v Bovcu spozna svojega bodočega moža, zdravnika Pietra del Buona, pozneje profesorja radiologije in inovatorja na svojem znanstvenem področju. Po poroki se preselita v Italijo, kjer živita umirjeno meščansko življenje, a ker sta oba prepričana komunista, se kot politična aktivista odločno borita proti Mussolinijevemu fašizmu. Zora je zelo temperamentna, odločna, nadarjena ženska; občuduje maršala Josipa Broza Tita, ki ji v zahvalo za pomoč v narodnoosvobodilnemu boju podeli odlikovanje, njegov diskretni in kompetentni svetovalec pri zdravstvenih vprašanjih pa je prav njen mož Pietro. Zora del Buono v izpiljenem, kompleksnem in duhovitem slogu postavi nepozaben spomenik svoji babici, ob prikazovanju življenja, odvijajočega se v času vojn in nasilja, zagretih in ideoloških bojev, ki krojijo svet vse do današnjih dni, pa izpiše tudi izvrstno sliko dramatičnega 20. stoletja.

 

Doyle, Arthur Conan: Sherlock Holmes. Pustolovske zgodbe

Kratke zgodbe o znamenitem detektivu.

 

García Márquez, Gabriel: Patriarhova jesen

Sijajna zgodba o karibskem tiranu in pokvarjenosti oblasti je eno najbolj intrigantnih del Gabriela Garcíe Márqueza. Patriarhovo jesen, ki jo je imel za svoje najboljše delo, je pisatelj poimenoval »pesem o samoti moči«. Od usmiljenja do prevar, od dobrohotnosti do zlobe, od strahu pred Bogom do skrajnega nasilja – diktator Patriarhove jeseni uteleša najboljše in najslabše plati človekove narave. Umirajoči tiran, ujet v zaporu lastnega diktatorstva, je nazorno upodobljen z inovativno, sanjsko pisavo, polno simbolnih opisov, s čimer bralec stopa v svet slavnega mojstra magičnega realizma – svet, ki je hkrati domišljijski in resničen.

 

Karahasan, Dževad: Vonj po strahu

Vonj po strahu (2015) je tretji in zadnji del zgodovinske trilogije o slavnem srednjeveškem perzijskem matematiku, astronomu, filozofu in pesniku Omarju Hajamu z naslovom Kaj pripoveduje pepel. Potem ko je v drugem delu, Tolažbi nočnega neba, pisatelj predstavil Sabahovo teorijo pajkove mreže kot načina sejanja strahu in doseganja političnih ciljev, nas tretji, psihološki roman povede v Hajamovo samotno starost v rodnem mestu. Bolni in zagrenjeni starec premišljuje o preteklosti, na katero je tragično vplival prosluli, karizmatični, osamljeni starec z gore. Toda v ospredju je Hajamov kot dialog zastavljeni odnos z mladim Bosancem Vukcem, v čigar družbi preživlja zadnje leto življenja. Med protagonistoma se odvija obojestranski proces učenja: eruditski vseznalec Hajam neukega Vukca uči pisanja, matematike in drugih ved, Vukac pa ostarelega modreca videti tisto, kar je neposredno prisotno v danem trenutku. Zaključek trilogije poveže zgodovinski dogajalni čas s sedanjostjo, ko bosanski begunec na Norveškem po spominu zapisuje skrivnostni roman o Hajamu, ki je zgorel ob požigu sarajevske knjižnice. Kar beremo, je dobesedno pripoved pepela.

 

Karakaš, Damir: Proslava

V romanu Proslava (2019), ki je že pred izidom dvignil veliko prahu, ovenčan pa je bil tudi z nagrado Tportala za roman leta, se Karakaš loteva zgodovinske teme ustaštva, ki je med drugo svetovno vojno brbotalo v Liki. Pravzaprav so bili v njegovi vasi večinoma vsi ustaši, kar je po vojni pomenilo čistko. Pisatelj tke zgodbo z digresijami in časovnimi premeti, dodaja pa ji tudi ljubezensko dimenzijo, ki mehča resno temo sprevrženosti zmagovalcev in poražencev. A Proslava ni le roman o poražencih in zmagovalcih ter bridki usodi, saj pisatelj s svojimi liričnimi opisi narave presega golo družbeno vrvenje in postavlja naravo na prvo mesto: ta nas hrani, nudi lepoto in vitalizem, s tem pa presega človekovo zlo. V slovenski izdaji knjige objavljamo tudi intervju prevajalca z avtorjem.

 

Kawakami, Mieko: Vsa moja poletja

Vsa moja poletja, najnovejši roman japonske avtorice srednje generacije, sodi v tisto ne preveč številčno, a zato toliko bolj cenjeno skupino literarnih del, o katerih sta si splošno in strokovno občinstvo tako na vzhodni kot zahodni polobli soglasna v svojem navdušenju. Prikazuje sliko sodobnega materinstva in oriše intimno popotovanje treh žensk, sester in njune hčerke oziroma nečakinje, ki se soočajo z lastnimi frustracijami in negotovostmi na poti iskanja pomiritve in prihodnosti, ki bi jo lahko resnično imele za svojo. Zgodbe protagonistk izrisujejo podobe materinstva, rojstev, integritete ženskega telesa, svobode in sprejemanja težkih odločitev, s katerimi se sooča marsikatera ženska. Roman izjemne čustvene neizprosnosti in globine sestavljata dva dela, med katerima mine deset let. V tem času osrednje protagonistke sprejmejo nekatere ključne življenjske odločitve, kar daje pripovedi še dodatno spoznavno moč.

 

Laurie, Hugh: Poka puška

Ko Thomasu Langu, nekdanjemu pripadniku škotske garde, sicer pa prav simpatičnemu tipu, ponudijo zajeten kupček denarja, da bi ubil ameriškega poslovneža, se odloči, da bo svojo žrtev raje posvaril – toda dobro dejanje se mu maščuje. Že čez nekaj ur Lang mlati nekoga po glavi s kipcem Bude, se zaplete z mednarodno mrežo pokvarjenih milijarderjev in fatalk, medtem pa poskuša rešiti lepotico … in za povrh preprečiti svetovno katastrofo.

 

Lebedev, Sergei: Dežela pozabe

Roman Dežela pozabe Sergeja Lebedjeva je pretresljiva, skozi otroške oči zapisana pripoved o življenju skrivnostnega slepca, ki ga prvoosebni pripovedovalec – njegov mali izbranec – poimenuje Dedek Mrak (v izvirniku Drugi Dedek). Vendar je knjiga veliko več kot zgolj presunljiva pripoved o raziskovanju zamolčane preteklosti, saj nas pisatelj z zgoščeno in poetično pripovedjo, polno unikatnih prispodob, popelje skozi najbolj skrita in mračna poglavja sovjetske zgodovine, pri čemer se na vsakem koraku sooča z banalnostjo zla, poosebljeno v liku slepega »dedka« – nekdanjem vodji taborišča. Dečkova pripoved si močno prizadeva razvozlati skrivnost življenja nadomestnega dedka, pri čemer se razpre tudi problematika razpada Sovjetske zveze, taborišč, življenja ruskega »malodačanstva« … Mojstrski roman je vznemirljiv zvrstni preplet družinske sage, potopisa in kronike z elementi trilerja, ki nas posrka še toliko globlje zaradi pisateljevega pretanjenega daru za opazovanje in opisovanje, s katerim je našel učinkovit način, kako tisto, kar je zapisano pozabi, obnoviti prav z – zapisanim.

 

Rijneveld, Marieke Lucas: Nelagodje večera

Roman Nelagodje večera prinaša ostro in napeto zgodbo desetletne deklice Jas, ki odrašča v globoko verni družini na duhamornem podeželju, kjer sta zapravljanje in lahkomiselnost enakovredna grehu. Nekega ledenega jutra se ustaljeni družinski ritem poruši ob tragični nesreči, za katero deklica še najbolj krivi sama sebe. Po njej seveda v družini ni nič več, kot je bilo, starši in otroci pa se na smrt ožjega družinskega člana odzovejo na različne načine. »Izjemno«, »vznemirljivo«, »sijajno«, »prelepo« so le nekateri od presežnikov, s katerimi so osrednji svetovni mediji pospremili osupljiv prvenec mladega avtorja, ki je fascinantna študija žalovanja, navdihnjena z njegovo resnično izkušnjo ob izgubi brata.

 

Sahota, Sunjeev: Leto ubežnikov

Sunjeev Sahota se v romaneskni sagi Leto ubežnikov loteva aktualne tematike preseljevanja s trebuhom za kruhom, obenem pa brezkompromisno razgalja nečloveški obraz neoliberalizma, s kakršnim se v 21. stoletju sooča ves svet. Knjiga je dragocena predvsem zato, ker avtor družbenopolitično vprašanje migracij in prebežnikov postavi v nadvse oprijemljive okvire vsakdana, znotraj katerih se pripoved odmakne od teoretičnih in političnih diskurzov in nas – do mere, ki jo premore le najboljša literatura – postavi v čevlje tistih, o življenju katerih vse prevečkrat odločajo drugi.

 

Shafak, Elif: Kako ostati priseben v dobi delitev

Moderno družbo preveva občutek nalezljive tesnobe. Počutimo se preobremenjeni z dogodki okoli nas, s krivico, s trpljenjem, z neskončnim občutkom krize. Torej, kako lahko negujemo dele sebe, ki upajo, zaupajo in verjamejo v nekaj boljšega? In kako lahko ostanemo prisebni pameti v tej dobi delitev?

V tem močnem in zanosnem pozivu k zavestnemu optimizmu pisateljica in aktivistka Elif Shafak, nominirana za Bookerjevo nagrado, črpa iz lastnih spominov in se poglobi v moč zgodb, ki nas povezujejo. Ob tem pa razkrije, kako lahko s poslušanjem drug drugega negujemo demokracijo, empatijo in svojo vero v prijaznejšo in modrejšo prihodnost.

 

Slimani, Leïla: Dežela drugih. Del 1, Vojna, vojna, vojna

V prvem delu družbenozgodovinske trilogije se Mathilde in Amin leta 1944 spoznata in zaljubita, po koncu druge svetovne vojne se preselita v Maroko in si ustvarita dom v Meknesu. Amin se loti kmetovanja in posli sčasoma stečejo, a Mathilde v Maroku dušijo togi običaji, samota, tujstvo in pomanjkanje. Domače konflikte spremljajo vse večja nesoglasja med koloni in domačini, ki nazadnje pripeljejo do hudih političnih nemirov, v katerih resne posledice utrpi tudi Aminova družina.

 

Sönmez, Burhan: Istanbul Istanbul

Je Istanbul tudi zaporniška celica v istanbulskem podzemlju ali je Istanbul le tisto, kar je na površju tega zapora – mesto, ujeto v nebrzdano gradnjo, potrošništvo in razčlovečenost? Ali lahko skozi vrata stare knjižnice vstopimo v preteklost? Nas domišljija lahko ponese iz zaklenjenega časa in prostora v pravo svobodo, ki nam je nikoli nihče ne more vzeti?

V take in podobne premisleke nas v svojem romanu vabi pisanje Burhana Sönmeza. Štirje politični zaporniki v podzemni celici nam deset dni v slogu Dekamerona skozi pripovedi in pogovore slikajo Istanbul, kakršen je bil, kakršen je in kakršen živi v njihovih spominih ali sanjah, tako živo, da ga skoraj lahko zagledamo, začutimo in zavonjamo. In ob branju presežemo, kajti Sönmezov Istanbul je lahko hkrati tudi katerikoli drug kraj, ki smo ga nekoč poznali, doživeli, o njem brali in kamor nas kot v Tisoč in eni noči prestavlja naša domišljija, kraj z vsemi preizkušnjami, ki jih gospodovalnost v številnih krajih našega skupnega sveta zastavlja pred njihove prebivalce.

 

Thomas, Angie: Thug:  vse se vrača

Starr Carter je razpeta med dva svetova: revno soseščino, v kateri živi, in bogataško predmestno šolo, ki jo obiskuje. Krhko ravnovesje med tema dvema svetovoma se poruši, ko pred njenimi očmi umre njen najboljši prijatelj iz otroštva.

Neoboroženega Khalila ustreli policist. Kmalu zatem se njegovo ime pojavi na naslovnicah časopisov – eni o njem pišejo kot o gangsterju, drugi trdijo, da je preprodajalec drog, na ulicah pa vre. Bo policist odgovarjal za Khalilovo smrt ali pa bo ta ostala nekaznovana? Starr je edina, ki ve, kaj se je v tisti noči zgodilo …

 

Tišma, Aleksandar: Šola brezboštva

Šola brezboštva sodi med avtorjeva najpomembnejša dela. Ta izjemno komponirana knjiga obsega štiri novele, ki so napisane v istem duhu in slogu, saj se vse podajajo v malokrat raziskan prostor morilcev in žrtev. Med srbskimi in tujimi kritiki velja za najokrutnejšo knjigo Aleksandra Tišme, še posebej je to mogoče reči za naslovno zgodbo, o kateri je neki belgijski kritik zapisal, da je ena od najstrahotnejših zgodb, kar jih je kdaj bral.

Življenje bo torej teklo naprej, kot da se ni nič zgodilo, ostal bo človek, sina ima, ima prihodnost, neskončno dolgo prihodnost pred seboj. Življenje. In Dulič se je uklonil nevzdržnemu nagibu, mešanici ganjenosti in očaranosti, ter zakorakal proti vratom in obrnil ključ v ključavnici, nato spet stopil korak nazaj, sklenil dlani, pogledal kvišku, k stropu, in kriknil, močno, svobodno: »Hvala ti, bog! Bog, ti ne obstajaš! Ne, prav zares ne obstajaš! Jaz sem bog!«

 

Denemarková, Radka:  Spalne hibe: (trideset trenov Očesa)

Črna komedija Spalne hibe s podnaslovom Trideset trenov očesa, ki jo je Radka Denemarková napisala v značilno preciznem, čistem in ostrem jeziku, ima groteskno pretirano fabulo: glavne osebe, »za katere po smrti nihče in nič ne ve, kaj bi z njimi«, in so zato obtičale v vmesnem nadstropju med življenjem in onstranstvom, so Virginija Woolf, Silvija Plath, in Ivana, imenovana Madam T., ki je bivša žena znanega ameriškega magnata. V življenju so pisale, zdaj kuhajo iz listov svojih knjig in čakajo, da bo kak glas poklical njihovo ime, ko jih bo kdo izmed živih zares pogrešal. Avtorica junakinjam pusti, da druga drugi brezkompromisno povejo resnico v oči. Z odprtostjo in jedkostjo, pa tudi z razorožujočim humorjem jih prisili, da rekapitulirajo svoja življenja. Protagonistke ponovijo vse vloge, ki so jih igrale v lastnih življenjih kot žene, ljubice, matere in pisateljice, pri čemer se razkrije, zakaj so te vloge igrale in kakšna je bila cena, ki so jo morale za to plačati.

 

POEZIJA

Borkovec, Petr: Iz notranjosti: izbrane pesmi

Za pesniško ustvarjanje Petra Borkovca je značilno, da z natančnim opazovanjem in navidezno preprostimi pesniškimi sredstvi ostri bralčevo oko za trenutke in dogodke vsakdana. Kritiki izpostavljajo njegovo mojstrsko obvladovanje tradicionalnih tehnik pisanja poezije in nezamenljivo prepoznavnost njegovega pesniškega glasu. Pesmi Iz notranjosti predstavljajo njegovo zgodnejše ustvarjanje iz zbirk Polní práce (1998), Needle-Book (2003), Vnitrozemí, Sebrané a nové básně 1990–2005 (2005), Milostné básně (2012) in Herbář k čemusi horšímu (2018).

 

Haugová, Mila: Dama in samorog: izbrane zbirke

Mila Haugová (1942) je slovaška pesnica, prevedena v večino evropskih jezikov. Njena poezija nenehno prehaja med intimno liriko in filozofskim premislekom, v njej utripa skladje kozmosa, ki ga pogosto simbolizira vrt, uteleša pa arhetipska ženska, na drugi strani pa jo pretresajo trenutki razklanosti, osamljenosti in obupa zavoljo spodkopane ureditve sveta. V mnogih njenih pesmih, neredko izrecno posvečenih partnerju, materi, hčeri, vnukinji, marsikdaj tudi datiranih in lociranih, je najti konkretno življenjsko izkušnjo, ki se z unikatno poetiko, starosvetno in sodobno obenem, dviga na občečloveško raven, dostopno ne toliko le intelektualnemu kot predvsem intuitivnemu bralcu.

 

Maksimović, Desanka: Tražim pomilovanje

Sissay, Lemn: Morning breaks in the elevator

Vodušek, Božo: Pesmi

 

STROKOVNA LITERATURA IN NELEPOSLOVJE

Žalar, Zdravko: Elektrotehnika: učbenik za srednje poklicno, poklicno-tehniško, srednje strokovno in gimnazijsko izobraževanje

 

Bergan, Ronald: The film book: a complete guide to the world of cinema

Fine, Reuben: Osnovne šahovske konačnice

Marović, Dražen: Moderna teorija otvorenja. knj. 2, Zatvorene igre

Podobe zaledja slovenskih obalnih mest skozi objektive primorskih fotografov

Polanec, Irena  Pisma Evi: Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, od 16. maja do 15. septembra 2019

 

Bajec, Boštjan: Človek, delo in organizacija: pregled psiholoških področij in perspektiv

Kobal Grum, Darja: Samopodoba v diferencialni psihologiji

Laozi: Tao te jing

Musek, Janek: Osebnost, vrednote in psihično blagostanje

Pečjak, Vid: Psihološka podlaga vizualne umetnosti

Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize

 

Pečjak, Sonja: Psihološki vidiki bralne pismenosti: od teorije k praksi

 

Isaacson, Walter: Einstein: čudak, genij in teorija relativnosti

Levy, Joel: Hawking: neutrudni mislec in teorija vsega

Stele, France: Plečnik: arhitekt Jože Plečnik v Italiji, 1898–1899

Gunderman, Richard: Tesla: vizionar, izumitelj in doba elektrike

 

Viri opisov: Viri opisov: beletrina.si, bralnica.com, bukla.si, dobreknjige.si, emka.si, goga.si, mladika.com, mladinska-knjiga.si, , samozalozba.si, sanje.si.