SEZNAM NOVOSTI
NOVEMBER
KNJIŽNIČARKI PRIPOROČATA
Han, Kang: Vegetarijanka
Vegetarijanka (izvirnik je izšel leta 2007) je presenetljiva, že kar šokantno izpisana zgodba o tihi gospodinji, ki nenadoma vzame stvari v svoje roke in radikalno spremeni svoj način prehrane, s tem pa sproži nepredvidljiv val posledic in nenavadnih dogodkov. Čeprav na prvo branje morda nenavadna, je Vegetarijanka zastrašujoče univerzalna zgodba o skritih predelih človeške psihe, ki vam zleze pod kožo in tam ostane še dolgo po tem, ko ste knjigo prebrali.
Mugerli, Anja: Čebelja družina
V ospredju je tematika družine, bodisi neuresničene (Jabolkosnedka), bodisi združene in nato ločene zaradi življenjskih okoliščin (Rdeči petelin), bodisi takšne, ki bi lahko v drugačnih okoliščinah postala resnična (Čebelja družina). Z izjemo ene, ki daje zbirki naslov in se dogaja v določenem obdobju v zgodovini, se vse zgodbe dogajajo v sedanjem času, hkrati pa zaradi obredov in atmosfere učinkujejo brezčasno. Anja Mugerli nas z jezikovno virtuoznostjo vplete v svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo. V njem nenehoma prehajamo meje, jezikovne, kulturne, politične, geografske, pa tudi tiste med resničnostjo in nezavednim.
Pesem sem : razumljive pesmi za nerazumljive čase / uredila Igor Saksida in Aleš Šteger
So vrhunske pesmi, ki se jih zavoljo njihove univerzalnosti in neposredne dostopnosti učijo osnovnošolci na pamet. In druge, drugačne pesmi, ki spreminjajo življenja najstnikov in odraslih bralcev. Obstajajo pa tudi pesmi, ki so oboje, dostopne in očarljive, mnogopomenske in zapomljive, pesmi za vsakdanjo, čim bolj pogosto in preprosto rabo. Takšne pesmi prinaša antologija Pesem sem v izboru univerzitetnega profesorja slovenistike dr. Igorja Sakside in pesnika Aleša Štegra.
Knjiga zbira pesmi preko sto pesnic in pesnikov, nastalih v zadnjih petdesetih letih, plejado ključnih, prepoznavnih glasov slovenske in svetovne književnosti. Pesmi so uvrščene v tri razdelke: pesmi o ljubezni, pesmi o potovanju v neznano ter pesmi o poeziji sami, o ustvarjanju in deloma oporekanju realnosti. Pestro bralno doživetje poezije je ključni namen zbirke, ob pesmi pa urednika vpletata tudi nekaj navedkov iz besedil o poeziji in sproščen dialog, ki napeljuje k prebiranju in premišljevanju poezije, odpira horizonte in vzbuja skomine.
Skupaj s sodobno likovno opremo (fotografijami) bo antologija brez dvoma svojevrstno, novo in vznemirljivo popotovanje po poteh in razpotjih sodobne poezije – nanj vabi predvsem mladega bralca (najstnika), a nič manj tudi vse njegove starejše bralne sopotnike.
Tolkien, J. R. R.: Hobit ali Tja in spet nazaj
»V duplini pod zemljo je nekoč živel hobit.« Tako se začenja čarobna pripoved o Srednjem svetu, ki se je z leti, tako kot njen prvi stavek, zapisala v srca in zavest preštevilnim mladim in odraslim bralcem. J. R. R. Tolkien (1892–1973) je s pustolovščino Bilba Bogatina iz Bogatega brega položil enega temeljnih kamnov fantazijske literature, iz katerega je pozneje vzcvetela trilogija Gospodar prstanov.
Bilbova odisejada je v angleškem izvirniku prvič izšla leta 1937, v slovenščini pa leta 1986. Po njej so nastale številne dramske, radijske in televizijske predelave, med njimi odmevna filmska saga Petra Jacksona, ki vselej znova potrjujejo Hobitovo mesto v kanonu klasične književnosti. Ob novi izdaji je pred bralci osvežen in posodobljen prevod Dušana Ogrizka.
KNJIGA MESECA NOVEMBRA
Tretji četrtek v novembru praznujemo dan filozofije.
Bakewell , Sarah: V kavarni eksistencialistov: Svoboda, bit in marelični koktajli
Knjiga V kavarni eksistencialistov z naslovom vabi v kavarno Flore v Parizu, eno od najznamenitejših središč, v katerih so se zlasti v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja srečevali avtorji, umetniki vseh vrst, pesniki in pisatelji – skratka, vodilna sodobna francoska inteligenca in prominenca. Med temi sta imela posebno mesto Jean-Paul Sartre in Simone de Beauvoir, ›kralj in kraljica eksistencializma‹. Sredi svetovnozgodovinskega vrvenja so se ti mladi intelektualci navduševali nad idejami nemške fenomenologije in si ukrojili povsem svojo filozofijo resničnega, izkušenjskega življenja: filozofijo ljubezni in strasti, svobode in biti, prijateljstva in revolucionarnega žara, mareličnih koktajlov in skodelic kave.
Interdisciplinarna pripoved o zametkih, rojstvu in plodovitem življenju (zlasti francoskega) eksistencializma se po poglavjih posveča najpomembnejšim akterjem, ki so zasnovali to filozofsko-literarno gibanje in zanj prispevali največ teoretičnih in tudi poetičnih del. Glavni igralci te zgodbe so Søren Kierkegaard in Friedrich Nietzsche, Edmund Husserl in Martin Heidegger, Jean-Paul Sartre, Simone de Beauvoir in Albert Camus, Karl Jaspers, Emmanuel Levinas in Maurice Merleau-Ponty, ob njih pa še številni stranski liki, kot so Hannah Arendt, Franz Brentano, Arthur Koestler, Gabriel Marcel, Boris Vian, Richard Wright, Iris Murdoch, Frantz Fanon, Colin Wilson, Claude Lanzmann …
V kavarni eksistencialistov je zgodba o zgodovinskem eksistencializmu kot strastnem prepletu ljudi, njihovih idej in del ter viharnega časa, v katerega so odtisnili svoj zgodovinski pečat. Moderne bralce vabi na prijetno in nadvse informativno popotovanje skozi prostorja in vijuge intelektualnega gibanja, ki je bistveno zaznamovalo duhovno, umetnostno in politično zgodovino 20. stoletja.
Profesorji Priporočajo Pripovedi ali Vegovski 3P
Beti Kerin
Kako definirati najljubše knjige? Rekla bi, da so to tiste, ki te odnesejo/spodnesejo, se te dotaknejo in ti hodijo po glavi še dolgo po tem, ko jih prebereš – zaradi ljubezni, krivic, sreče, bridkosti ali pa lepote namišljenega sveta. Vse navedeno lahko najdete na spodnjem seznamu mojih najljubših knjig. Seznam je v resnici veliko daljši.
Gabriel García Márquez: Ljubezen v času kolere
Drago Jančar: To noč sem jo videl
Margaret Mazzantini: Novorojen
Haruki Murakami: 1Q84
Philip Roth: Človeški madež
Aleš Volčini
Isaac Asimov: Druga vlada galaktične države (in ostala serija novel)
Brian W. Aldiss: Ladja med zvezdami (Starship)
Arthur C. Clarke: Pesmi daljne Zemlje (in album Mike Oldfield: The Songs of Distant Earth)
Terry Prattchet: The Hogfather (tudi film, absolutno priporočam, sploh na koncu ima SMRT zelo poglobljen razmislek, absolutno najboljši ever…, sploh ne dojameš, leti nad glavo)
Stanislaw Lem: Zvezdni dnevniki Ijona Tihega
NOVOSTI
LEPOSLOVJE
Babnik, Gabriela: Tri smrti
Roman Tri smrti ima tridelno strukturo in se navezuje na knjigo Marie N‘Diaye Tri močne ženske. V prvem delu beremo glas Afričanke, Mame, katere brat se, ko jim umre mati, vrne iz Evrope. Drugi del pripoveduje o Idi, katere oče, nekdanji dopisnik za Afriko in Bližnji vzhod, je v Ouagadougouju v Burkina Fasu naredil samomor. Tretji del, ki je prepleten s prvima zgodbama, je fikcijska biografija Mariam Sankara, vdove po Thomasu Sankari, katerega truplo je bilo pred več kot tridesetimi leti vrženo na smetišče. Vse tri zgodbe tematizirajo različne tipe migracij, torej vrnitev iz Evrope v Afriko. Skozi roman sledimo niti smrti in mrtvim v življenju tistih, ki so preživeli. V prvi zgodbi je tematiziran rasistični odnos do temnopoltega moškega v evropskem okolju, zaradi česar se ta odloči vrniti v svoje izvorno okolje, pri čemer s seboj odpelje otroka, v drugem kolaps slovenske medijske krajine od devetdesetih let dalje, v tretjem delu pa obravnava žensk v revolucionarnih časih ter rivalstvo med ljubeznijo in politiko.
Bauk, Dino: Konec. Znova
Roman Konec. Znova se vrača v obdobje poznih osemdesetih in začetek devetdesetih let, ki ga prikazuje v retrospektivi zagrenjenega birokrata Petra, skorumpiranega menedžerja Gorana in večno bežeče Američanke Mary. Spomini na leta, ko so jih bolj kot tedanja nemirna politična situacija zanimali njihov bend, glasba in predvsem ljubezen, se prepletejo ob Denisu, ki je bil iz njihovih življenj v Ljubljani vržen v balkansko vojno vihro. Občutek umanjkanja smiselnega zaključka njihove skupne zgodbe pa jih zasleduje in sili, da se vračajo k iskanju drugačnega konca. Znova.
Blatnik, Andrej: Trg osvoboditve
Zgodba mladega para je le delček v mozaiku tistih razburljivih časov, ko se je vsaj za trenutek zdelo, da je mogoče čisto vse. Tankočuten opazovalec je priča vrvenju desetletij, v katerih se zvrstijo desetdnevna vojna, spremembe političnega sistema in etičnih norm, pa tudi preobrazbe nekoč visokih idealov v njihova nasprotja.
Andrej Blatnik v tem romanu o slovenski osamosvojitvi s prodornimi opazkami in anekdotami razkriva zapletenost prehajanja v čase, ko sanje sestopajo na trda tla prostega trga dobrin in vrednot. Družinske in družbene vezi pokajo pod pritiski, isti ljudje se srečujejo v novih razvrstitvah in vsak obraz zastavlja isto, neizrečeno vprašanje: je po toliko preobrazbah, tudi družbenih, ostalo še dovolj skupnega, ki bi ohranjalo upanje na srečen konec zgodbe?
Brumec, Snežana: Eden izmed nas : [biografija letalca Lojzeta Knapa]
Biografski roman Eden izmed nas Snežane Brumec govori o enem prvih slovenskih letalcev, vojaškem pilotu Alojziju Knapu (1904–1933), ki je tudi avtoričin prastric. Pomembna dimenzija kratkega romana o (pre)kratkem življenju, polnem strasti do letalstva, ki je nastal tudi na podlagi njegovih dnevniških zapisov, je ljubezenska zgodba med pripadnikoma različnih družbenih skupin. Ta je sicer že na začetku obsojena na neuspeh, a ni zato nič manj čutna in usodna. Ljubezenska zgodba izjemnega letalca, ki v romanu za mladino in večne pustolovce razgrinja svet letalstva, strasti in rivalstva med piloti ter zgodovinske okoliščine in tragedijo posameznika.
Cerar, Irena: Potepuški okruški : kako sem hodila po robu
Ireno Cerar poznamo kot avtorico pravljičnih vodnikov po Sloveniji. Zadnjih pravljičnih sedem let pa je raziskovala poti tudi izven naših meja v zamejski Italiji, Avstriji, Madžarski in na Hrvaškem. Potepuški okruški so njeno prvo potopisno – leposlovno delo. So okruški zgodb, ki niso sodili v najnovejši vodnik Pravljične poti brez meja. So spomini na hojo po osupljivo lepih krajih, njeno zunanje in notranje potovanje. So srečanja z ljudmi in legendami. Resnično bi bilo škoda zavreči te okruške.
Čater, Dušan: Ekstradeviško
Na mali jadranski otok prispeta sedemnajstletni Maj in njegova mati Danijela. Prišla sta na pogreb deda Franeta, Danijelinega očeta. Danijela je tik pred ločitvijo, Maj se je pred odhodom resno sprl s svojo Luz. Majeva mama se začne spominjati dogodkov iz otroštva, ki pa so zaviti v tančico skrivnosti. Da bi uredila formalnosti za očetom, mora po pogrebu odpotovati na celino in Maj ostane sam. Na otoku je bil nazadnje pred sedmimi leti in dedka se medlo spominja, o njem ne ve kaj več kot to, da je bil mornar. Znanci z otoka, ki jih pozna iz otroštva, pa očitno vedo nekaj, česar on ne ve. Ko Maj po naključju najde dedkov dnevnik iz leta 1982, se mu razprejo jadra: od Nove Zelandije do Trsta bere o dedkovi mladosti, njegovi veliki ljubezni in o tem, kako je postal mornar.
Dekleva, Milan: Eseji in zgodbe
Milan Dekleva, eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, poznan kot pesnik, pisatelj, esejist, publicist, urednik, scenarist, novinar in glasbenik, v delu Eseji in zgodbe ponudi jezikovno poslastico, ki jo odlikuje bivanjska zavezanost, ki vselej izreka resnico biti in niča, ne manjka pa niti nepričakovanih pripovednih kretenj.
“Koga poškodujem, če uničujem stvari? Komu škodim, če z ljudmi gospodarim kot svinja z mehom? Škodim in poškodujem samo lastnemu udejanjanju, ki je vedno korak za svetom in korak pred dejanjem. Vse, kar storim, je dokončno zaradi moje začasnosti. Zato, ker sem za časom. V luči svobode: če je svoboda izbira vsaj med dvema možnostma, ne smem pozabiti, da je možnost izbire pred izbiro. Je ponudba, s katero me svet vabi k sebi. V poškodovanem svetu je izbira manjša. V opustošenem svetu izbire ni več. Namesto veselosti in židane volje, namesto »brezmejne prostosti,« kot je zapisal Murn, bi me v takem svetu v oči gledali in se me dotikali samo neznosna brezbrižnost in enoličnost. Takšnega sveta si ne želim. Moje življenje zato ni boj za svobodo, ampak boj s svobodo, če je ta osebna, z ničemer zamejena in sebična volja do obvladovanja sveta.
Demšar, Avgust: Evropa : četrti primer inšpektorja Vrenka
Črn mercedes se prebija skozi temačno jesensko deževje. Z dunajskega letališča proti Mariboru pelje goste na mednarodno znanstveno konferenco z naslovom Evropa danes. Med njimi je tudi kanadski profesor Kevin Douglas, zvezda srečanja. Naslednje jutro ribič v Dravi najde truplo, ugledni profesor pa čez noč skrivnostno izgine. Kmalu se obe dejstvi povežeta. Kriminalisti domnevajo, da je šlo za prometno nesrečo s pobegom, a vse le ni tako čisto, nekatere okoliščine namreč nakazujejo na umor. Preiskava zaide v slepo ulico, saj za to dejanje ne najdejo ne motiva niti osumljencev. Nekaj mesecev kasneje se zgodi nov umor, in sicer ob prisotnosti nekaterih udeležencev konference. Primer je zapleten in se ne premakne z mrtve točke, dokler se Vrenko ne zagleda v fresko Mrtvaški ples.
Garvas, Gorazd: Feuer frei
Deček Gorazd osamljen odrašča v domu brez ljubezni, v katerem odmeva bodisi molk bodisi prepir, alkoholni izlivi in vztrajno zvonjenje upnikov. V šoli se ne znajde nič bolje. Sošolci ga zasmehujejo zaradi prekomerne teže in laži, s katerimi se jim trudi približati. Pred dekleti je neroden, ne zna izraziti svojih občutkov, vsaj ne na družbi sprejemljiv način. Knjige, glasba, filmi, zanimanje za vojaško zgodovino tako postanejo svojevrsten pobeg, ki mu omogoča, da svoje življenje, čustva in želje vse bolj in vse pogosteje izživlja v fantaziji. Te fantazije pa ob srečanju z drugimi somišljeniki postajajo vse nasilnejše.
Godler, Jure: Vohun, ki me je okužil
Potem, ko sta v lanskem hitu Casino Banale Spencer S. Spencer in Filip Novak, najboljša med najslabšimi vohuni, rešila slovensko gospodarstvo pred lovkami domače politike in balkanske mafije, se antijunaka to jesen vračata v novem romanu Jureta Godlerja – Vohun, ki me je okužil. »Tour de force«, ki se začne v Ljubljani, nadaljuje v Avstriji in Veliki Britaniji ter konča sredi italijanske ‘dolce vite’, je verjetno avtorjev največji literarni dosežek do sedaj.
Gotthardt, Vincenc: Na drugem koncu sveta
V besedilu gre za izgubljanje, pozabljanje in manjšanje, ob hkratnem upanju le narediti odločilni korak in stopiti v središče. Glavna oseba doživlja, kako vse izginja: doma je vedno manj je domačih besed, nekomu peša sluh, drugemu zmanjkuje črk, s katerimi sestavlja besede na pragu hiše, spet drugemu odpovedujejo glasilke, nekdo je zgubil vse svoje posestvo … Kar ostaja, je velika želja narediti iz tega, kar je še ostalo, nekaj trajnega in velikega, pa čeprav je to samo čoln iz delov lesa, ki jih je naplavilo.
Hanuš, Barbara: Kavni krog
Kratke zgodbe Barbare Hanuš nas popeljejo med gospe, ki se v domu za starostnike v malem obmorskem mestu zbirajo ob jutranji kavi. Z njimi se vračamo v preteklost in spoznavamo, da je darilo, ki ti ga da starost, čas. Veliko, veliko časa. Sedijo ob kavi in govorijo. Druga drugi, a tudi kar vsaka sama sebi. Njihove besede so včasih pogovor, drugič zgolj samogovor. Kava diši. Vroča je, močna in sladka. Takšno naj bi bilo tudi življenje.
Jenič, Karmen: Rabi Rabuni ali zgodba o Bogu, ki je hodil v osnovno šolo
Karmen Jenič (1982) je slovenska pisateljica, ki je za prvenec Orientiraj se po soncu leta 2018 prejela literarno nagrado svetlobnica. Je učiteljica na osnovni šoli, kjer se vsakodnevno srečuje z mladimi, z njihovimi radostmi, vedoželjnostjo, prelomnimi vprašanji in težavami, pa s sodelavci, starši in izzivi šolskega sistema. Vse te izkušnje je povezala v briljantno pripoved o šolarjih Janu, Jonu, Tjažu in Tayu, o učiteljici Rebeki, ravnatelju Robiju, hišniku Nacetu – in začasnem svetovalnem delavcu Rabiju Rabuniju, ki mimogrede opravi še kakšno učno uro iz matematike, športa, tehnike, predvsem pa iz pozornega poslušanja, ljubezni in usmiljenja. Rabi je namreč Bog, ki je uslišal prošnjo enega od učencev te šole, ponovno prevzel človeško podobo in se spustil na Zemljo, da bi svojim otrokom dal zgled, kako lahko tudi učilnice in šolski hodniki postanejo prostor iskrenosti in veselja.
Kremenšek Križman, Manka: Tujci
Tujci vsebujejo 21 kratkih zgodb, skoraj vse so avtobiografske. Skupne teme zgodb so zapleteni družinski odnosi, odtujenost med partnerjema ter med ostarelimi starši in njihovimi otroki, domotožje, razhajanje, begunstvo, problemi tujcev, boleči spomini na bolehne in umrle svojce itd.
Likar, Mirana: Pripovedovalec
Junak romana, ki ob koncu življenja svojo zgodbo pripoveduje zvesti poslušalki, je zamenjal več imen, uniform in položajev, znašel se je na frontah in v taboriščih, bil je ujetnik, ljubimec in zasliševalec. V vrtincu zgodovine je tako rekoč nehote prevzemal različne identitete, ki so ga v vojni s prisegami vezale na nasprotujoče si strani in s tem krojile razburkano usodo posameznika, ki se je želel samo živ in zdrav vrniti domov. Ki tako kot drugi noče biti pozabljen. Pripovedovalec je zato tudi roman o iskanju svobode in o intimni zavezanosti življenju, ki je nenehno na preizkušnji. Kot pa protagonistova neverjetna, ganljiva pripoved jasno pokaže, je preživetje včasih odvisno tudi od prave (ali predvsem dobro povedane) zgodbe in pripravljenosti, da ji nekdo prisluhne.
Marwan, Ana: Zabubljena
Rita se razvija počasi in ni prepričana, v kaj. Še bolj kot sebe opazuje okolje, v katerem išče svoje mesto. Pogled usmeri na gospoda Ježa, o katerem meni, da bi ji lahko bil na njeni poti v pomoč. Opazuje ga in secira. Kar uide očesu, zapolni domišljija, njuno prepletanje pa je tako tesno, da ju je kmalu težko ločiti. Jež se vivisekciji sprva upira, počasi pa mu ta vse bolj godi, meni Rita. Pisanje o Ježu je njena naloga, ki jo vestno izpolnjuje. Kdo ji jo nalaga, ostaja dolgo nejasno, kakor tudi, ali je v instituciji, kjer deluje, zaprta, ali pa je tam zaposlena. Ministrski oddelki se spreminjajo v bolnišnične in spet nazaj. Kot Rita sama tudi njihova podoba nima trdnih meja, razvidnega smisla. Paradoksno pa je njen pogled oster in jasen, ko ga vrže na svet, ljudi in vezi med njimi, ki se spletajo in razpletajo v vsakdanu.
Redbridge, R. K.: Lahko noč, tovariš Stalin
Zgodovinsko-politični triller Lahko noč, tovariš Stalin je postavljen v leto 1952 in 1953, govori pa o poskusih atentata ruskih agentov na Tita in o odgovoru jugoslovanskih agentov na te poskuse. Zgodba ne poteka zgolj na relaciji Jugoslavija – ZSSR, v njo so vpleteni še CIA, MOSAD ter številne znane osebnosti tistega časa: Tito, Djilas, Stevo Krajačić, Stalin, Molotov, Hruščov, Truman, Churchill, Dolores Ibarruri, Enver Hoxa, Duško Popov (agent, ki je bil inspiracija za agenta 007) …
Rupnik, Majda: Knjižničar na begu
Jane je milenijec, pripadnik generacije nerealnih pričakovanj. Pri tridesetih je izgubljen, razočaran sam nad sabo in svetom. Samo ob knjigah mu še zaigra duša. Pusti udobno službo v knjižnici, udobno življenje v mestu in se v iskanju, nič več smisla, ampak samo prostora pod soncem, zateče v primorske hribe k dekletu, ki je prav tako pobegnilo iz mesta.
Dva begunca, oba po poklicu filozofa, sorodni duši, a tudi zelo različna na koščku hribovske zemlje upata, da jima bo tam uspelo ustvariti prihodnost.
Spletata niti med seboj, s sovaščani, z ljudmi iz preteklosti in prihodnosti, predvsem pa z naravo. Toda življenje povsod izstavi račun. Jima bo uspelo ohraniti sanje, ki še dajejo smisel? Ali pa je beg najboljša rešitev? Zgodba je prepletena z ljubeznijo do knjig, predvsem pa z empatijo, brez katere človeštvo nima prihodnosti. Pa mogoče brez knjig tudi ne.
Skubic, Andrej E.: Krasni dnevi
Mirno bivanje vdovca Dušana Šaute v domu za starejše občane prekine obisk kriminalistov, ki iščejo njegovo hčer Lejo. Nikakor je ne morejo najti, čeprav naj bi bila »priča nečemu«. Dušan iz rumenih medijev kmalu izve, da naj bi Leja, »pripadnica kulturniške estrade«, preživela noč s tovornjakarjem, ki je v hiši skrival truplo svoje žene. Dušan se poda na iskanje hčere, ki se skriva pred policijo in njim, obenem pa tudi na potovanje v lastno preteklost, kar ga vodi v razkrivanje odnosov s hčerjo, očetom in s pokojno ženo, ki je umrla za demenco. Leja, ki med svojim skrivanjem nadaljuje dramaturško analizo Beckettovih Krasnih dnevov za gledališko predstavo, v tem besedilu išče razlago svoje le na videz funkcionalne družine, obenem pa se spopada z demoni lastnih napačnih preteklih odločitev, ki so jo privedli do sedanje neprijetne situacije. Ko se Leji in Dušanu vendarle uspe srečati, si med vožnjo do starega družinskega vikenda končno izpovesta vso zgodbo.
Škrabec, Simona: Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami
V tem intimnem in osebnem delu se črtice nizajo brez pravega reda, kot utrinki, ujeti med potovanji in vsakdanjimi opravki. Iz posameznih drobcev nastaja natančno izdelan mozaik, ki je prava miniatura. Pisava posameznih prigod izraža analitičen pogled in trmasto željo po nenehni prisotnosti. Avtorica se ne pusti prevzeti želji po potovanju, da bi se zgolj navduševala nad daljnimi kraji, temveč si priredi pravila igre. Nenehno spreminjanje preobrazi v obstojno sliko. Tisto, kar je daleč, se zato zdi blizu. In kar je domače, postane novo in nenavadno, kakor pravo odkritje. Kdor se je podal na pot, se nikoli več ne more vrniti tja, od koder je odšel. Prehojena pot nas spremeni za vedno.
Tratnik, Suzana: Ava
Ava ni pridna punčka. Pogosto ima težave z učitelji in vrstniki, zdi se, da se ves čas bojuje s svetom, ki jo obkroža. Navzven je nedostopna, neustrašna, a za to zunanjo podobo se skriva vse kaj drugega. Zaupa se le Vesni in ta je zanjo ves svet. Avina mama je pijanka, njen zadnji fant je bil narkoman, doma živi v hudem zanemarjenju in revščini, neredko gre spat lačna. Potem pa se nekega dne mama ne vrne domov in prepuščena je sama sebi, skriva se pred vsemi, dokler je v roke ne dobi njena nasilna babica …
Tratnik, Suzana: Pontonski most
Prizorišče novega romana Suzane Tratnik je svet večne študentke Jane na eksistenčnem in eksistencialnem robu v devetdesetih v Sloveniji, ko se spreminja tudi politična podoba države in se legitimizira sovražni govor do manjšin. Junakinja ter njene sopotnice in sopotniki kljub izobraženosti zvečine živijo na družbenem robu, nekateri zdrsnejo tudi čezenj.
Jana se po razpadu zveze z odvisnico sooča z lastnimi demoni in tesnobnimi napadi. Po obisku terapije ugotavlja, da je njeno življenje podobno pontonskemu mostu, zasilno in začasno. Ob inventuri nedavne divje preteklosti si Jana poskuša zgraditi in osmisliti sedanjost ter razbiti samoto tudi z namišljenimi prijateljicami.
Vidmar, Janja: Niti koraka več
Neomajna sestrska povezanost prvoosebno pripovedovalko Alenko vodi po stezah romarskega Camina, kjer se sedanjost prepleta s preteklostjo, ta pa je zaznamovana s smrtjo ljubljene osebe. Alenka je namesto življenja izbrala spomine, saj je okrog mladostne ljubezni spletla nesmrtno zgodbo in jo z leti povzdignila v mit. Prav zato jo na pragu zrelih let povsem dotolče nepričakovana novica o sestrini neozdravljivi bolezni.
Hudo bolna sestra Damjana je na Alenkina ramena preložila zanjo nepredstavljivo preizkušnjo – v njenem imenu mora prehoditi pot, v pomen katere ne verjame, še več, po treh desetletjih mora sama zdoma in za priprave ima komaj kaj časa. Alenkin strah pred življenjem zahteva brutalen vpogled vase in šele naključno srečanje s Švedom Rogerjem ter njegova strast do življenja ji pomagata pri soočenju in preseganju starih vzorcev.
Niti koraka več je roman postavljen na Camino, svetovno znano romarsko pot, ki je zaznamovala tudi življenja mnogih Slovencev.
Virk, Jani: Med drevesi : 7 zgodb
Po daljšem premoru se avtor vrača z zbirko sedmih kratkih zgodb. Z izbranim jezikom nam predstavi življenje čisto običajnih ljudi, ki jih življenje postavi na prezkušnjo. Mirsadove sanje, da bi si njegov talentiran sin ustvaril uspešno nogometno kariero, se hitro razblinijo. Klavdij se na službenem potovanju v Italiji sreča z mlado temnopolto begunko. Klavdijev sin, študent teologije, v Londonu piše doktorat in poskuša zbežati preteklosti. Leon se v snežnem viharju ujet v gondoli sooča s tem, da mu je zaradi bolezni ostalo le nekaj dni življenja.
Županič, Jernej: Behemot
Glavni protagonistki romana Behemot, Ana in Sonja, sta sestri, ki odraščata v ljubljanskem predmestju. V postštudentskih letih Ana prek Sonje spozna skupino anarhistov, ki se ji pridruži, nato, ko se ji zazdi skupina premalo resna, pa presedla k drugi, radikalnejši. Pod vplivom njihovih idej odide v pomembno evropsko prestolnico, si poišče zvodnika in začne pod imenom Manon delati kot prostitutka s posebno nalogo. V tujem mestu jo opazijo Sonjini prijatelji in Sonja jo odide na prošnjo staršev iskat. Do neke mere nevede ponavlja Anine korake, privzame novo ime, si prav tako poišče zvodnika, a se njune poti nikoli ne prekrižajo. Ana svojo skrivno misijo sicer opravi, a izkaže se, da se s tem njena pot v podzemlje šele zares začne.
Cervantes Saavedra, Miguel de: Zgledne novele
Dvanajst novel z ljubkimi ljubezenskimi zapleti in neverjetnimi dogodki nudijo prostor za psihološki razvoj likov, ki odsevajo resničnost. Avtor je v predgovoru zapisal: »Imenoval sem jih
zgledne povesti; saj če jih natanko pogledaš, ni med njimi nobene take, da se iz nje ne bi dal povzeti dober nauk ali zgled.«
Dickens, Charles: Naš skupni prijatelj
Naš skupni prijatelj je zadnji dokončani roman slavnega viktorijanskega pisatelja Charlesa Dickensa. Številni junaki vstopajo v roman in s seboj prinašajo vsak svojo zgodbo iz angleške družbe Dickensovega časa, ki nikoli prej ne kasneje ni stala tako gola pred bralcem. Denar strašljivo vpliva na literarne junake, ki so v romanu pričevalci o pravnih, birokratskih in družbenih pregradah med ljudmi, socialnih problemih tedanje Anglije – revščini, bolezni in vedno večji razslojenosti – ki pa so aktualni tudi danes. Knjiga je tudi izjemen portret temačnega, pošastnega Londona, ki mu vlada smrdljiva Temza, ob katere nabrežjih se klatijo različni nenavadni značaji, podrejeni koruptivni moči denarja. Mojstrski preplet pripovednih niti razgalja galerijo ekscentričnih likov.
Dozzini, Giovanni: Spredaj je hodil Baboucar
Spredaj je hodil Baboucar je roman, v katerem spremljamo dvodnevni izsek iz življenja mladih afriških prosilcev za azil, ki so kdove kako, po srečnem naključju ali po nesreči, pristali v osrednjeitalijanski Perugii. Njihov prihod in tudi bivanje v mestu je namreč potisnjeno v ozadje in vtkano v dinamiko njihovega medsebojnega odnosa, odnosa z okoljem, predvsem pa odnosa pravnega, birokratskega, političnega in kulturnega okolja do njih.
Živopisna druščina, na čelu katere je Baboucar, prvi med enakimi in prvi med nepomembnimi, skuša iz svoje že začrtane usode iztisniti karseda običajen vsakdan. To pride do izraza, ko se Baboucar na začetku pripovedi odloči, da bo prijatelje popeljal na morje …
Pisatelj v romanu, nastalem v času velikih begunskih kriz in evropskih politik zapiranja mej, migrante, ne da bi jih prikazoval kot žrtve ali eksotične tujce, vpne v okvir nove vsakdanjosti z vsemi banalnostmi in za polnopravne državljane nepredstavljivimi ovirami, ki jim odrejajo življenje, v katerem ni nič oprijemljivega in na katero nenehno prežijo nevarnosti bodisi na poti iz Afrike v Evropo ali iz Perugie v obmorsko Falconaro Marittimo.
Dubois, Jean-Paul: Vsak od nas biva na tem svetu po svoje
Svet, v katerem biva Paul Hansen, se spreminja. Ljudje ne spoštujejo več osnovnih načel človeškega sobivanja; toplino in empatijo sta zamenjala birokracija in dlakocepstvo. Paul se dolgo zateka v svoj varni kotiček pod soncem, hišniško službo in partnersko življenje, dokler preveč ne postane preveč.
Filip, Ota: Dedek in top
O nesmiselnosti vojne na češko humoren način
Ota Filip je roman Ded in top najprej napisal v nemščini pod naslovom Der Großvater und die Kanone, po več kot tridesetih letih (2009) pa se je odločil, da ga bo na novo napisal v češčini, razširil ga je namreč s češkimi pripetljaji in še dodatnimi motivi dedovega neposrečenega vojskovanja v Dolomitih. Roman, navdihnjen po resnični zgodbi, je postavljen v čas prve svetovne vojne. Glavni junak se kot konstruktor velikanskega topa s svojo četo odpravi na fronto v Dolomite, kjer naj bi odločilno sodeloval v spopadih na avstrijsko-italijanski fronti. Tam doživlja absurdne zgodbe: poveljstvo velikanski top nenehno prestavlja, pri tem pa iz njega tako rekoč sploh niso izstrelili nobene krogle.
Roman je napisan v češkem prisrčno duhovitem slogu in na svež način ponuja vpogled v to, kako mali človek doživlja prvo svetovno vojno.
Franczak, Radka: Srčni utrip
Srčni utrip (2016) pripoveduje o mladi Poljakinji Wiki, ki se skupaj s fantom odpravi v Švico, da bi preživela avanturistične počitnice in zaslužila denar za študij. Tam se njena pot križa z nevsakdanjima delodajalkama, materjo in hčerjo, in v intenzivnem stiku z njima, na ozadju razpada matične družine in trganja ljubezenskih vezi, poteka Wikina preobrazba, njeno psihično dozorevanje. V tem poetičnem iniciacijskem romanu se junakinja na poti v lastno notranjost, k lastnemu srcu, srečuje z zgledi odrešilne ljubezni pa tudi s trpljenjem, umiranjem in smrtjo. Knjiga je bila leta 2017 nominirana za nagrado Nike.
Gazdanov, Gajto: Privid Aleksandra Wolfa
Deset let in več se glavni junak ni mogel znebiti spomina iz ruske državljanske vojne, ko je v spopadu eden na enega ustrelil beloarmejskega častnika. Potem pa nekega dne v emigraciji v Parizu naleti na novelo angleškega pisatelja, v kateri najde opis enakega dogodka; z enakimi občutki, a z zornega kota mrliča.
Hugo, Victor: Triindevetdeset
Bralec je prestavljen v strahotno obdobje francoske revolucije med septembrom 1793 in julijem 1794: kralja so usmrtili, začne se splošno pomanjkanje, vojska doživlja poraze, deželo zajameta teror in monarhistični upor. Pod kupolo burnega leta 1793 sledimo trem glavnim junakom, ki so za svoja prepričanja pripravljeni ubijati: bretonski plemič markiz de Lantenac si prizadeva za obnovitev stare monarhije, nasproti mu stoji Gauvain, ki je na strani republikancev, med njima pa nekdanji duhovnik Cimourdain.
Kafka, Franz: Dnevniki : 1915-1923; Popotni dnevniki
Kafka, Franz: Dnevniki : 1912-1914
Kafka, Franz: Dnevniki : 1909-1912
Kafkovi Dnevniki so bili desetletja dostopni v obliki, kot jih je uredil in izdal njegov tesni prijatelj Max Brod. Šele pred dvema desetletjema je nastala kritična izdaja po rokopisu, in ta vsebuje tudi nekatera spotakljiva mesta, ki jih je Brod izpustil. Ta mesta na novo osvetljujejo Kafkov odnos do erotike, a vsaj za poznavalce ne spreminjajo radikalno podobe enega največjih pisateljev zahodne kulture.
Kafka, Franz: Pisma Felice Bauer 1913-1917
Kafka, Franz: Pisma Felice Bauer 1912-1913
Osrednje mesto v Kafkovi korespondenci zavzemajo pisma Felice Bauer, njegovi berlinski zaročenki. V letih 1912–1919 sta si izmenjala več kot 520 pisem, ki se berejo kot epistolarni roman. Pred nami se v vseh niansah izriše freska avtorja kot zasebne osebe, ki ponuja neprecenljive uvide v nastajanje njegove literature, njegove načine analiziranja najmanjših dogodkov, čustvenih vzgibov in strahov, skratka vpogled v avtorsko delavnico. Zaradi svoje obsežnosti in pomembnosti so Kafkova pisma Felice Bauer v slovenski izdaji razdeljena v dve sicer zaokroženi knjigi.
Karpowicz, Ignacy: Ljubezen
Roman Ljubezen govori o homoseksualni ljubezni v senci družbene stigme, homofobije in avtohomofobije. Dogaja se na štirih pripovednih ravneh – v preteklosti, distopični prihodnosti, brezčasju pravljice in sodobnosti – ki jih povezuje ponavljanje motivov, imen junakov in navezav na pisateljev dosedanji opus. Pripoved o pisatelju Jarosławu Iwaszkiewiczu skozi oči njegove žene, v duhu njunega časa prepletena s sublimacijami in nedorečenostmi, slika posledice življenja v laži. Distopična zgodba stanje aktualne homofobne poljske politike preslikuje v bližnjo prihodnost. Pravljični segment o nesebičnem prijateljstvu uvaja telo, trpeče v bolezni, podobno kot vložna izpoved prvoosebnega naratorja o premagovanju odpora do lastne telesnosti. Knjiga je tudi svojevrsten literarni eksperiment, ki združuje štiri pripovedne konvencije ter kompleksnost sloga dosega s stilizacijo, citatnostjo, leksikalnim razponom od arhaizmov do neologizmov in mestoma lirično jezikovno svežino.
Leino, Piia: Nebesa
Nebesa: navidezna resničnost, v kateri obstaja nekdanji svet, ki je bolj živ in lepši, kot je bil kadar koli prej. Distopični roman, ki se ukvarja s pomembnimi temami današnjega časa: podnebnimi spremembami, naraščajočo neenakostjo znotraj države blaginje, tehnološkimi izumi in njihovo vse večjo vlogo pa tudi z nacionalističnimi gibanji po Evropi in svetu. Roman je prejel nagrado EU za književnost.
Marković, Goran: Beograjski trio
Idejni razdor med Titom in Stalinom po drugi svetovni vojni je v bivši Jugoslaviji povzročil strogo preganjanje prosovjetskih somišljenikov in nazadnje privedel do ustanovitve zloglasnega koncentracijskega taborišča na Golem otoku.
Moyes, Jojo: Prodajalnica sanj
Finančna stiska Suzanno Peacock prisili k vrnitvi v domači kraj. Bližina domačih, vonj po spominih in iskanje sebe pa jo pahneta le še globlje v melanholijo.Ob podpori moža odpre Prodajalnico pri pavjem peresu, a sklonjena glava in ne ravno prijazen prizvok v njenem glasu ne privabljata strank. Dokler Suzannine vdanosti v usodo ne prekine zmeraj nasmejana domačinka Jessie. Suzanna se izkaže za trd oreh pri izvabljanju besed, kaj šele dobre volje, a Jessie je prepričana, da ji lahko uspe. Suzanna z njeno pomočjo spoznava domačine, prodajalnica zaživi in zdi se, da v njenem zavetju tudi njena lastnica. Vse dokler se po delu ne vrne domov… Teža odločanja o materinstvu, zapleteni odnosi z domačimi so odraz nerazčiščene predstave o Suzannini mami, lepotici Athene Forster. Za nameček pa glavno junakinjo prizadane boleča izguba. A le-ta se izkaže za ravno tisto, kar je Suzanne potrebovala, da bo končno zadihala svobodo in s polnimi pljuči. Znana angleška avtorica, ki je ljubiteljem ljubezenskih romanov že večkrat orosila oči, je tudi tokrat orisala družinsko sago z vso bolečo prtljago in osebnimi stiskami.
Osman, Richard: Četrtkov klub za umore
Nekje na angleškem podeželju je idilična vasica in v njej prijetno naselje starostnikov Sončni gaj. Tako se začne duhovita zgodba Richarda Osmana, britanskega televizijskega voditelja, režiserja in producenta, ki se bo priljubila oboževalcem Agathe Christie, pa tudi vsem tistim, ki so jih navdušile prigode Hendrika Groena.
Elizabeth, Joyce, Ibrahim in Ron niso čisto navadni upokojenci. Ne dišijo jim družabne igre, ne zanima jih učenje tujih jezikov in pogovori o boleznih so jim mrzki; veliko raje razvozlavajo stare nerešene umore in tako razgibavajo male sive celice. Medse vabijo upokojene sodnike, kirurge in druge izvedence ter se pri detektivskem delu imenitno zabavajo. Lepega dne pa se prav pred njihovim pragom pripeti čisto pravi, sočen umor. Četverica je odločena, da bo razvozlala, kdo je spravil s sveta gradbinca Tonyja.
Pelevin, Viktor Olegovič: Rumena puščica
Pelevin se v svoji kratki prozi, podobno kot v romanih, posveča predvsem temi človeške svobode in duhovne rasti. Glavni junak pripovedi Princ Gosplana je na primer državni uradnik, ki v službi obsedeno igra računalniško igro Prince of Persia in se istoveti z njenim junakom. Toda igra, ki jo igra, je polna mističnih ugank, ki jih mora razvozlati, in metafizičnih spoznanj, do katerih se mora dokopati, tako da so prehodi z enega nivoja igre (Level 1, Level 2 itn.) na drugega v resnici prehodi z enega nivoja zavesti na drugega, višjega.
V budistični pripovedi Rumena puščica vse dogajanje poteka na vlaku Rumena puščica, ki drvi proti porušenemu mostu. Vlak je za like, ki živijo na njem, ves svet. Glavni junak skuša ta svet razumeti in seskočiti z vlaka, da bi se osvobodil.
V kratkih zgodbah (Nastanek vrst, Ontologija otroštva, Problem volkodlaka v srednjem pasu, Tarzanka) skuša avtor pogledati na svet in na posamezne pojave v njem z nenavadnega, čisto novega gledišča. Nastanek vrst govori o tem, kako se je Darwin, ki je njen junak, prikopal do svoje razvojne teorije, tako da se je golih rok spopadal s primati. V Problemu volkodlaka, ki motivno-tematsko že napoveduje poznejšo Pelevinovo Sveto knjigo volkodlaka, zagledamo svet z gledišča volka oziroma volkodlaka, v Ontologiji otroštva z gledišča otroka, Tarzanka pa je duhovita pripoved o mesečniku, ki med svojim mesečnim sprehodom po nadzidku stolpnice doživi razsvetljenje, torej se zbudi in ugotovi, da stoji nad prepadom.
Perks, Heidi: Vrni se pome
V napeti kriminalki majhno otoško skupnost pretrese najdba dolgo zakopanega trupla. Za Stello Harvey je novica še toliko bolj šokantna, saj so žrtev našli na vrtu njenega nekdanjega doma. Umrla je pred petindvajsetimi leti, prav tedaj, ko so se z družino na hitrico in na videz brez razloga preselili z otoka.
Porter, Max: Bridkost je stvar s peresi
Po tragični smrti žene oče ostane sam z dvema sinovoma. Njihovo londonsko stanovanje polnijo globoka žalost, nejevera in praznina. Tedaj pa se k njim naseli Vrana, »sentimentalna ptica«, ki jo je k njim priklicala izguba in ki se nameni ostati z njimi, vse dokler se njihova rana ne bo začela celiti …
Bridkost je stvar s peresi je neverjeten prvenec, deloma novela, deloma pravljica, deloma esej o izgubi. Napisan z liričnim slogom, ki iz proze z lahkoto prehaja v poezijo ali skoraj dramske dele in iz čustveno pretresljivih odlomkov v tople, duhovite povedi. Knjiga o smrti, izgubi, žalosti in tolažbi, ki jo najdemo v ljubezni in umetnosti – in obenem knjiga, ki dokazuje, da sta ljubezen in umetnost včasih sinonima.
Postorino, Rosella: Hitlerjeve pokuševalke : v Volčjem brlogu
Mednarodna uspešnica, ki temelji na presunljivi resnični zgodbi Margot Wölk in vzbuja provokativna vprašanja o sostorilstvu, krivdi in borbi za preživetje.
Starši šestindvajsetletne Rose Sauer so umrli in njen mož Gregor je daleč stran, bori se na ruski fronti. Revna in osamljena se odloči zapustiti Berlin, ki je v primežu vojne, in odide k tastu in tašči na podeželje, saj upa, da bo tam našla zatočišče miru. Toda neko jutro na vrata potrkajo SS-ovci in ji sporočijo, da so jo vpoklicali kot eno izmed Hitlerjevih pokuševalk: trikrat na dan morajo ona in še devet pokuševalk v njegovo tajno poveljstvo, Volčji brlog, pokušati obroke, preden jih postrežejo njemu. Volku.
Po letih lakote se pred »izbranimi« ženskami na mizi vrstijo slastne jedi. Pa vendar jedo s strahom in po jedi vsakokrat še eno uro čakajo na morebitne znake zastrupitve s hrano. Kot poskusni zajci. V zaprtem okolju, pod budnim očesom stražnikov. Prisiljene jesti hrano, ki bi jih lahko ubila, se pokuševalke začnejo deliti na Obsedene, ki so zveste Hitlerju, in ženske kot Rosa, ki vztrajajo, da niso nacistke, četudi morajo vsak dan zanj tvegati lastna življenja. Ko se stopnjujejo skrivnosti in zamere, to nenavadno sestrstvo doseže dramatični vrh, ko se vsi začnejo spraševati, ali niso na napačni strani zgodovine.
Queirós, Eça de: Zločin očeta Amara
Mladi oče Amaro sredi 19. stoletja prispe v mestece Leirio, kjer se nastani pri lastnici penziona in njeni hčerki Amélii. Med duhovnikom in Amélio se splete strastna ljubezen, skrivata pa jo sredi provincialne in izredno pobožne Portugalske, kjer vsakdo pozna vsakogar in je opravljivost vsakdanja (ne)čednost. Mladi duhovnik in Amélia svojo ljubezen skrivata znotraj množice drugih prepričljivih likov: tu so požeruh, duhovnik in ljubimec Amélijine mame Canon Dias, premožna vdova in poželjivka Dona Maria da Assuncao, ki ima sobo, polno cerkvenih relikvij, ateist, svobodomislec in Amélijin snubec Joao Eduardo.
Riordan, Rick: Junaki Olimpa. [1], Izgubljeni junak
Riordan, Rick: Junaki Olimpa. [2], Neptunov sin
Riordan, Rick: Junaki Olimpa. [3], Atenino znamenje
Riordan, Rick: Junaki Olimpa. [4], Hadova hiša
Riordan, Rick: Junaki Olimpa. [5], Kri Olimpa
Serija Junaki Olimpa sledi trem prijateljem – Jasonu, Piper in Leu, ko spoznajo, da so polbogovi (otroci boga in smrtnika) in pred pošastmi pobegnejo v edini kraj, kjer so lahko kot polbogovi varni – Tabor polkrvnih. Kot otroci različnih bogov imajo različne sposobnosti: Jason je kot sin Zevsa sposoben priklicati strelo in upravljati z zrakom, Piper je kot hči Afrodite zmožna uporabiti čarogovor in ljudi prepičati v dejanja, Leo pa je kot Hefajstov sin navdušen nad vsemi tehnološkimi napravami in lahko nadzoruje ogenj. Ko jih kraljica grških bogov Hera prosi, da bi jo rešili iz krempljev prvobitne boginje zemlje Gee, se podajo na izredno nevarno pustolovščino. V zgodbi se pojavijo tudi drugi prepoznavni liki grške in rimske mitologije – Medeja, Midas, Eol, kiklopi, satiri, kentaver in še mnogi drugi. Knjiga je napolnjena z akcijo, humorjem in bogata z utrinki iz grške in rimske mitologije in čeprav v knjižnicah običajno stoji na mladinskem oddelku, pa je več kot zanimiva tudi za odrasle.
Riordan, Rick: Apolonove preizkušnje. Knj. 3, Goreči blodnjak
Riordan, Rick: Apolonove preizkušnje. Knj. 2, Temna prerokba
Riordan, Rick: Apolonove preizkušnje. Knj. 1, Skriti orakelj
Ime mi je Apolon.
Nekoč sem bil bog.
Ampak to je bilo prej, preden so me vrgli z Olimpa (grozen nesporazum) in preden sem se prebudil v newyorškem smetnjaku.
Percyja Jacksona sem prepričal, da me je odpeljal v Tabor polkrvnih. Ampak tam vlada zmeda. Polbogovi izginjajo in vsevidne oraklje je zavzel nevidni sovražnik, znan le
pod vzdevkom Zver.
Sklepal sem, da se bom Zevsu spet prikupil šele po vrsti grozljivih preizkusov, in imel sem prav (kot po navadi). Moja prva naloga? Zaščititi zadnji orakelj, ki je bil dolga
tisočletja skrit. Če mi ne bo uspelo, bo prihodnost nadzoroval Zver, a še huje od tega – ostal bom najstnik.
Za vedno …
Roth, Joseph: Radetzkyjeva koračnica
Najpomembnejši Rothov roman se začne v bitki pri Solferinu, ko mladi poročnik Trotta reši cesarjevo življenje in je zato povzdignjen v plemiča. Imperiju je odslej dolžan vse, njegov sin pa postane vesten služabnik velike večnacionalne države, tudi ko se začne njen propad, z njo pa tudi osebni propad družine Trotta. Knjigo odlikujejo opisi narave, v kateri najde mesto tudi idilična slovenska vasica Sipolje, ki jo je gospodarski in tehnični napredek obšel.
Rudiš, Jaroslav: Konec panka v Helsinkih
Ole od svojega življenja v vzhodnonemškem mestu ne pričakuje več veliko. Star je 40 let, kadi, pije, ne začne dneva brez tablete proti smrti in večino časa preživi v svojem baru, imenovanem Helsinki. Razpadajoči pivski brlog je zadnje zatočišče njegovih starih prijateljev in čudaških stalnih strank. Toda Oleja preganjajo zadimljeni spomini na pankovsko mladost in sivomodre oči dekleta iz češkega zakotja. Pripoved se prepleta z dekletovimi iskrenimi dnevniškimi zapisi, v katerih leta 1987 beleži svojo osebno revolucijo, prežeto z divjimi ritmi in uporom. V melanholičnem, a ironije polnem romanu o zadnji pankovski generaciji in njeni zapuščini po dvajsetih letih Rudiš odlično izriše duha časa. Konec panka v Helsinkih je tudi zgodba o nenehni želji po smislu in svobodi, zgodba o svetu, ki se spreminja tako hitro, da ga že dolgo ne razumemo več.
Shepherd, Nan: Živa gora
Knjiga Živa gora prinaša poetične refleksije, ki jih je med hojo in raziskovanjem gorovja Cairngorms v škotskem Višavju v štiridesetih letih prejšnjega stoletja izpisala škotska pesnica in pisateljica Nan Shepherd, na izid v knjižni obliki pa potem počakala vse do leta 1977. To duhovno raziskovanje surove pokrajine in neukročene narave spada med najboljša potopisna dela, ki so bila kadarkoli napisana v angleškem jeziku.
Gora, narava in človek se v tej knjigi tankočutno prepletajo med seboj, tesna povezanost živega in večnega pa v tem lirično povzdignjenem pisanju odpira vrata zaznave intenzivnemu in poglobljenemu dojemanju prvobitne pokrajine in mestu človeka v njej.
Gre za knjigo, ki je v svojem času že nakazovala, da je obdobje klasičnih potopisov mimo, saj gre za mešanico poezije v prozi, geopoetskega raziskovanja, preiskovanje narave vedenja, metafizičnega sprehajanja med različnimi religijami ter iskanja ljubezni in povezanosti v vsem, kar nas obdaja. Jezik v knjigi je zračen v obeh pomenih te besede, saj avtorica zaznava nianse v spreminjanju vremena, ki vpliva nanjo in njeno počutje, hkrati pa jo narava spodbuja, da ves čas preizkuša meje jezika in tega, kaj lahko izpove z njim.
Živa gora je emocionalna in intelektualna meditacija pesnice, ki je v naravi poslušala odtenke svojih misli in jih ubesedila v enkratno mešanico osebno izpovedne literature in filozofske meditacije.
Strandberg, Mats: Konec
Zemlji se približuje uničujoč, gromozanski komet, datum in ura, ko se bo vse končalo, sta znana. Sedemnajstletni Simon hoče zadnje dni življenja preživeti z ljudmi, ki jih ima rad, še posebej pa s Tildo, punco, ki ga je zapustila kmalu zatem, ko je svet izvedel grozljivo novico.
Tokarczuk, Olga: Bizarne zgodbe
Bizarne zgodbe (2018) Olge Tokarczuk vsebujejo deset v različne dogajalne čase in kraje postavljenih in motivno raznovrstnih zgodb, ki so, kot napoveduje naslov, nenavadne, včasih presenetljive, vendar tudi s komičnimi in humornimi poantami. Vsem sta skupna rahlo premaknjen pogled na stvarnost in opisovanje mejnih izkušenj, v katerih se človek pogosto znajde pred izzivi, ki izhajajo iz možnosti sodobnih tehnologij. Takšne teme so kloniranje, možnost spreminjanja ali metamorfoze telesa, vse večja samotnost posameznika v okolju tehnicizirane družbe, telesna in duhovna zmedenost zaradi nerazumevanja lastnega položaja in vloge v svetu, potreba po preseganju neantropomorfnega zornega kota. S tematiko kloniranja pisateljica prevprašuje pojme človeške individualnosti in neponovljivosti ter slika posledice skrajne individualizacije in odtujenosti od soljudi, z dobesednim branjem vstajenjskega mita pa opozarja na bizarno razsežnost religije. Kljub prikazovanju tehnološko naprednega ali rahlo fantastičnega okolja so v ospredju odnosi med ljudmi in psihološka predstavitev junakov, njihovih bojazni, stisk in dilem.
Tuševljaković, Darko: Vrzel
Vrzel je pretresljiv roman o Srbiji na prehodu iz dvajsetega v enaindvajseto stoletje. Opisuje mlade, razpete med bivanjem v domovini in odhodom v tujino, ter starejše, prežete z nostalgijo in obsedene z bojem proti času, ki jih prehiteva. Pisatelj z upodabljanjem življenja mladih v razburkanih časih ter združevanjem elementov družbeno-psihološkega romana in fantazmagorije postavi prizorišče, na katerem se sredi velikih političnih in zgodovinskih prelomov izmenjujejo izjemno zanimivi liki s svojimi osebnimi, čisto človeškimi problemi. Je osupljiva zgodba o tem, kako se spopasti s prelomnimi zgodovinskimi dogodki, ne da bi se odrekli svoji drugačnosti.
V vzporednih in prepletenih pripovedih se od Beograda in Kragujevca v devetdesetih letih do počitnic v Grčiji razrešujejo osebne in družinske drame, dolgotrajno nasilje ter notranje in zunanje bitke posameznikov.
Bartol, Vladimir: Mladost pri Svetem Ivanu
Finžgar, Fran Saleški: Makalonca
Lukežič, Marjan: Pravljica o Zlatolaski
Pregelj, Ivan: Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod: zgodovinska povest
Rebula, Alojz: Divji golob
Rebula, Alojz: Klic v Sredozemlje
Seliškar, Tone: Rudi ali Majhen mož v velikem svetu
Sivec, Ivan: Pesem njenih zvonov
Vandot, Josip: Kekec na hudi poti : planinska pripovedka
Vandot, Josip: Kekec nad samotnim breznom
Aveline, Claude: Jetnik
Boccaccio, Giovanni: Dekameron : izbor novel
Boulle, Pierre: Opičji planet : roman
Buck, Pearl S.: Pismo iz Pekinga : roman
Conrad, Joseph: Črnec z “Narcisa” : roman
Dimitrova, Blaga: Odklon srca : roman
Doxas, Angelos: Človeška kri : vojna zgodba
Gilbert, Henry: Robin Hood
Kawabata, Yasunari: Tisoč žerjavov : roman
Knittel, John: Abd-el-Kader : roman iz maroškega Atlasa
Knittel, John: Via Mala : roman
Lively, Penelope: Moon tiger
London, Jack: Mala gospa velikega doma : roman
Olbracht, Ivan: Brat Žak : roman
Pirandello, Luigi: Izmena
Tolstoj, Lev Nikolaevič: Polikuška in druge povesti
Traven, B.: Dvokolnica
Vercors: Sprijene živali : roman
Vesaas, Tarjei: Nočna straža : roman
Wallace, Edgar: Ovaduh
West, Morris L.: Proteus
LEPOSLOVJE V TUJEM JEZIKU
Carey, Peter: Parrot and Olivier in America
Cole, Martina: Faces
Connell, Evan S.: Mrs Bridge
Crace, Jim: Continent
Crace, Jim: Harvest
Davidson, Lionel: The rose of Tibet
De Bernières, Louis: The dust that falls from dreams
De Bernières, Louis: The war of Don Emmanuel’s nether parts
Dickens, Charles: Bleak house
Dickens, Charles: Oliver Twist : pagine scelte
Farrell, James Gordon: The siege of Krishnapur
García Márquez, Gabriel: The general in his labyrinth
Hartley, Leslie Poles: Eustace and Hilda : a trilogy
Hegi, Ursula: Stones from the river
Irving, John: A prayer for Owen Meany
Kingsolver, Barbara: The poisonwood bible
Mahfuz, Najib: The Cairo trilogy
Manning, Olivia: The Levant trilogy
Mawer, Simon: Swimming to Ithaca
McCullough, Colleen: Morgan’s run
McDermid, Val: Cross and burn
Morris, Jan: Venice
Naipaul, V. S.: A house for Mr Biswas
Naipaul, V. S.: Half a life : a novel
Naipaul, V. S.: The nightwatchman’s occurrence book : and other comic inventions
Renault, Mary: The king must die
Sinha, Indra: The death of Mr Love
Soueif, Ahdaf: The map of love
Sterne, Laurence: The plumed serpent
Tan, Twan Eng: The garden of evening mists
Tóibín, Colm: The master : a novel
Tremain, Rose: Sacred country
Trigiani, Adriana: Big stone gap; Big cherry holler; Milk glass moon
Trigiani, Adriana: The shoemakerʹs wife
Trollope, Anthony: Doctor Thorne
Trollope, Anthony: The Duke’s children
Trollope, Anthony: The Eustace diamonds
Trollope, Anthony: The small house at Allington
Trollope, Anthony: The warden
Trollope, Anthony: The way we live now
Unsworth, Barry: Land of marvels : a novel
Unsworth, Barry: Morality play
Unsworth, Barry: Pascali’s island
Unsworth, Barry: The guality of mercy
Unsworth, Barry: The rage of the vulture
Unsworth, Barry: The songs of the kings
Vargas Llosa, Mario: A fish in the water : a memoir
Waugh, Evelyn: Vile bodies
Wilson, A. N.: My name is legion
Woolf, Virginia: A room of one’s own; The voyage out
Woolf, Virginia: Mrs Dalloway
O’Hanlon, Redmond: Redmonds Dschungelbuch
Sharpe, Tom: Puppenmord oder Bis daß ihr Tod ihn scheidet : Roman
Vásquez, Juan Gabriel: El ruido de las cosas al caer
POEZIJA
Jesih, Milan: Maršal : 88 pesmic
Avtor, ki doslej ni maral, da bi se pesmi v zbirkah vrtele okoli enega samega motivnega jedra, je tokrat nanizal skoraj devetdeset pesmi z vselej isto središčno osebo, s katero naj bi si bil kot pesemski subjekt v otroštvu razmeroma blizu: družbeno visoko rangiranim starcem, ki se ga v teh apokrifnih pesmih »spominja« z nostalgičnim, največkrat posmehljivo obožujočim pogledom in ki nima čvrsto usidrane identitete, marveč v svoji mnogoterosti prejkone zavzema mesto človeškega slehernika v vsakdanjih, smešnih, absurdnih, bizarnih, liričnih, najrazličnejših položajih. Pesmi so – tako kot v vseh avtorjevih zadnjih zbirkah – pisane v četverostišjih, v jambih in so rimane.
Kocijančič, Gorazd: Od Talesa do tebe : apokrifna zgodovina evropske filozofije
Pesnik se zaveda, da se bo njegova pesniška zbirka Od Talesa do tebe marsikomu utegnila zdeti nekoliko čudna. Ni le mešanje književnih zvrsti, žanrski hibrid, ampak zlitje zgodovine filozofije in poezije. Mišljenje ima svoje temeljne poetske razsežnosti, poezija pa zmožnost izražati filozofske uvide in zamisli – zato je pesem lahko »orodje«, s katerim se na poseben način dotikamo preteklosti mišljenja. Apokrifna pesniška zgodovina zbirke Od Talesa do tebe ne vzpostavlja alternative običajnemu načinu historiografije, se pa imaginativno-intuitivno spušča v koren zgodovinopisja. Izjemne pesmi v svoji srčiki trmasto ponavljajo tezo o primatu življenjskega sveta pred teoretskimi abstrakcijami in popredmetenji.
Kreslin, Vlado: Zakartana ura
Vlado Kreslin (1953) je danes zagotovo eden najpomembnejših in najbolj priljubljenih slovenskih avtorjev ter glasbenih izvajalcev. Številne njegove pesmi so skoraj ponarodele, nekatere pa so postale navdih za romane, celovečerne filme in diplomske naloge. V začetku devetdesetih let je s svojo Beltinško bando povzročil pravi preporod slovenske ljudske in etno glasbe. V novi knjigi Vlada Kreslina so pesmi takšne, ki so uglasbene, in tiste, ki (še) niso. Zbirka vsebuje tudi avtorjeve pesmi v rokopisu, ki pokaže proces, kako pesem, ki jo boste kmalu najverjetneje prepevali na pamet, nastaja.
Makarovič, Svetlana: V tem mrazu
V tem mrazu prinaša štirideset pesmi Svetlane Makarovič; napisane so bile že dolgo tega ali prav pred kratkim, spisane na novo ali – skupaj z avtoričinimi risbami – predrugačene v govorico, kot jo je pesnici narekovala zima. To so pesmi, ki tulijo s hudim vetrom, z zanosom snežnega meteža pometejo z navideznostmi in izvoljenke otrpnejo v zraku kakor zasrežene vrtnice. Predramijo globoko spečo bolečino, saj zdržijo dolgo sredi najhujše zime – vse dokler jaz ne pomeni mraz. A obenem so to tudi pesmi, ki pritajene ob zemlji počivajo s prvim zapadlim snegom in spregovarjajo s pridušenim glasom zaljubljencev. V vsakem primeru gre za poezijo, ki ne zamrzne v času; s samoumevnostjo snežink drsi skozi stoletja in vedno znova pristane tam, kjer smo se kot ljudje še zmožni ogreti za resničnost – čeravno zmrazi do kosti.
Osti, Josip: Panova piščal
Mojster pesniške besede Josip Osti s svojo osmo knjigo haikujev v slovenščini vabi v navdihujoči tomajski vrt, ki se razcveta med letne čase in prostore misli.
V zbirki Panova piščal se ob spremljavi klasične glasbe na vejah gugajo ptiči, govorec se spoštljivo bori s plevelom in nežno obrezuje trto, ljubezen med dvema pa vzbrsti kot velik grm forzicij. Ko pa se v piščal ujame veter, nanjo zaigra verzno melodijo, ki ne bo šla nikoli in nikdar v pozabo.
Glück, Louise: Onkraj noči
Louise Glück (1943) je ameriška pesnica, ki jo je njen sodobnik Robert Hass označil za “eno najbolj čistih in dovršenih liričnih pesnic našega časa.” Njena intimistična pisava se odlikuje po dovršenosti in občutljivi angažiranosti za takšne teme, kot so izguba, osamljenost, odnosi, ločitev in smrt. Za zbirko Divja perunika je leta 1993 prejela Pulitzerjevo nagrado, med letoma 2003 in 2004 pa ji je pripadel naziv ameriškega poeta lavreata, letos pa je prejela še Nobelovo.
Göritz, Matthias: V nebesih dežuje : izbrane pesmi 2000-2020
Nemca Matthiasa Göritza smo pri nas doslej poznali predvsem kot prozaista – romani Sanjači in grešniki, Kratkotrajne sanje Jakoba Vossa in Parker – in prevajalca, v knjigi V nebesih dežuje pa se nam predstavlja kot pesnik. Za izbor in prevod njegove poezije iz štirih pesniških zbirk je poskrbel Aleš Šteger, gre pa za muzikalno in neposredno knjigo, ki vodi od eksistencialnih vprašanj do potovanja po svetu, med katerim se znajdemo pri kraji avtomobilov in na ekspediciji do južnega pola.
STRIPI IN GRAFIČNI ROMANI
Stepančič, Damijan: Naš Maister : [v stripu]
O Rudolfu Maistru je bilo že marsikaj napisanega, tokrat pa sta Mihael Glavan in ilustrator Damijan Stepančič oživila velikega Slovenca v stripu. Vsekakor jima je takšna upodobitev Maistra odlična uspela. Slavni general, ki je imel odločilno vlogo pri ohranitvi Štajerske znotraj slovenskega državnega ozemlja, je predstavljen v zanimivem kronološkem pregledu. Le-ta vsebuje vse poglavitne Maistrove življenjske postaje: od rojstva v Kamniku, šolskih let v Kranju in Ljubljani, vojaškega usposabljanja na Dunaju, do vzpostavitve slovenske oblasti na Štajerskem ozemlju, z Mariborom na čelu. Strip je primeren za različne starostne skupine, še posebej za mlajšo populacijo, ki ji je stripovska forma blizu. Strip o Maistru je presežek v svojem žanru in kar kliče k podobnim literarnim obravnavam znanih slovenskih osebnosti.
STROKOVNA LITERATURA IN NELEPOSLOVJE
Mueller, John: C++ all-in-one
Kuščer, Ivan: Matematika v fiziki in tehniki
Škrlec, Mateja: Matematika 4. Zbirka nalog za 4. letnik gimnazije
The planets : [the definitive visual guide to our solar system]
Crawford, Dorothy H.: Virusi : zelo kratek uvod
Godfrey-Smith, Peter: Drugačen um : hobotnice in razvoj inteligentnega življenja
Etika danes : filozofsko raziskovanje in razumevanje etike v sodobni družbi / zbrala in uredila Tomaž Grušovnik in Gašper Pirc
Ihan, Alojz: Čas nesmrtnosti : smrt v dobi bionike
Rozman, Jože: Čar vina
Bateson, Gregory: Ekologija idej : zbrani eseji iz antropologije, psihiatrije, evolucije in epistemologije
Diogenes Laertius: Življenja in misli znamenitih filozofov
Holiday, Ryan: Umirjenost je ključ : starodavne metode za sodobno življenje
Jung, C. G.: Psihologija in alkimija
Graeber, David: Utopija pravil : o tehnologiji, neumnosti in skrivnih radostih birokracije
Housel, Morgan: Psihologija denarja : brezčasni nauki o premoženju, pohlepu in sreči
Mlekuž, Jernej: Kranjsko klobasanje : slovenska zgodovina, kot jo pišejo packe kranjske klobase na časopisnem papirju
Pezdir, Rado: Vzporedni mehanizem globoke države
Carson, Krista: Never let me go : snap revision : GCSE 9-1 English literature for AQA
Kos, Janko: Misliti Cankarja
Svoljšak, Petra: Leta strahote : Slovenci in prva svetovna vojna
Zorenje skozi To sem jaz : razvijanje socialnih in čustvenih veščin ter samopodobe : priročnik za preventivno delo z mladostniki / Alenka Tacol … [et al.]
Viri opisov: beletrina.si, bukla.si, dobreknjige.si, dnevnik.si, druzina.si, mklj.si, emka.si, morfem.si,