Zimske novosti v šolski knjižnjici

FEBRUAR–MAREC 2022

 

KNJIŽNIČARKI PRIPOROČATA

Podstenšek, Tomo: Površinska napetost                                                           Kresnik 2022

Junakinja v tem romanu je ves čas v naelektrenem stanju, morda tudi zaradi slutnje, da ni vse tako, kot si predstavlja in si upoveduje, najprej sama sebi, šele potem svojemu sogovorniku in ne nazadnje bralcu/-ki. S pripovedovanjem kot temeljnim načinom organiziranja človeške izkušnje, ki je hkrati tudi sredstvo za konstruiranje njenega osebnega modela resničnosti, junakinja na novo rekonstruira lastno identiteto. Drobni zdrs, morda razpoka, med tem, kar se je zares zgodilo, in tem, kar se je zgodilo samo navidezno, je nekaj, kar bo pritegnilo bralca/-ko tega izjemno komunikativnega romana Toma Podstenška, ki se spogleduje z različnimi žanri.

 

Johnson, Daisy: Sestri

Sestri July in September sta rojeni zgolj deset mesecev narazen – od tod tudi njuni imeni. Navezani sta druga na drugo. Bolestno. Zadostujeta si, nikogar drugega ne potrebujeta. July je tista plaha in naivna, podobna materi, September tista neustrašna in nasilna, podobna pokojnemu očetu. Ko se v šoli zapleteta v težave, se njuna mama odloči za začasno selitev v zapuščeno hišo na vzhodni obali. V njunem novem, izoliranem življenju July obotavljajoče ugotavlja, da se njen odnos s September spreminja na načine, ki jih ne more scela razumeti. V hišo se naseli občutek nelagodja, ki se stopnjuje s preizkušanjem meja znotraj in zunaj domačega okolja. Temačna in srhljiva zgodba o sestrah, ki se trudita doumeti, kje se ena začne in druga konča.

 

KNJIGA MESECA APRILA

Mednarodni plesni komite, ki deluje pod okriljem Mednarodnega gledališkega inštituta ITI Unesco, je leta 1982 ustanovil Mednarodni dan plesa. Praznujemo ga 29. aprila, na rojstni dan Jeana-Georgesa Noverra (1727−1810), stvaritelja novodobnega baleta.

 

Duncan, Isadora: Moje življenje

Znamenita plesalka Isadora Duncan (1877–1927) je malo pred smrtjo dokončala avtobiografijo, ki je več desetletij po izidu še vedno izjemno živa in vznemirljiva. Isadora brez predsodkov opisuje tako svoje najlepše kot tudi najtežje trenutke: gre za strastno, impulzivno in umetniško navdihnjeno življenje plesalke, ki so jo v njenem času oboževale množice po vsem svetu, ona pa je brezkompromisno sledila svoji zvezdi, življenjski poti plesalke. Poti, na kateri so se ves čas prepletali veliki trenutki in velike tragedije, srečanja z najimenitnejšimi osebnostmi tistega časa in brezmejna osamljenost. Iskrena in iskriva zgodba odločne ženske s svojimi sanjami in strahovi, s svojimi nebesi in peklom, hkrati tudi živo daje vpogled v košček življenja v umetniških krogih na liniji Amerika–Evropa–Sovjetska zveza ob koncu devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja.

 

KNJIGA MESECA MAJA

Slovenija je v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Po treh letih mednarodnih prizadevanj so države članice Združenih narodov 20. decembra 2017 soglasno potrdile predlog Slovenije in tako je 20. maj razglašen za svetovni dan čebel.

 

Wagner, Jan: Avtoportret z rojem čebel

Jan Wagner je nemški pesnik, esejist in prevajalec. Prejel je številne nagrade, med drugim nagrado leipziškega knjižnega sejma, prestižno nagrado Georga Büchnerja, pred kratkim so mu pri nas podelili tudi nagrado pont, za njegove pesniške zbirke pa je značilno, da jih najdemo na lestvicah najbolj branih in prodajanih knjig. Knjiga Avtoportret z rojem čebel vsebuje pesmi iz avtorjevih različnih zbirk, izbor je opravil pesnik sam, poleg poezije, ki je objavljena v izvirniku in slovenskem prevodu, pa lahko v knjigi preberemo tudi štiri avtorjeva prozna besedila, ki jim morda še najbolj pritiče oznaka esej in se prav tako vrtijo okoli poezije. Avtor se v poeziji rad poigrava tako z jezikom kot s tradicionalnimi pesniškimi oblikami, vendar obenem nenehno krši pravila. Marsikatera pesem spominja na tihožitje, pesnik pogosto izhaja iz povsem konkretnih in obenem običajnih stvari in na videz nepomembnih motivov, se potopi v njihovo notranje življenje in na ta način odpira velika vprašanja. Protagonisti njegovih pesmi so tako na primer žebelj, čajna vrečka, košček mila, vžigalica, pogosto pa so vzeti tudi iz rastlinskega in živalskega sveta (slak, koale, konj, murva, šampinjoni, kutine, redkev, meduza …). Pesmi so polne preobratov, lahkotnost je le navidezna, ironija prehaja v filozofijo, pomen se pogosto razkrije šele čisto na koncu. Zdi se, kot da se pesnik ves čas čudi svetu, k čudenju in temu, da na stvari pogleda z drugega zornega kota in jih ugleda v drugačni luči, pa napeljuje tudi bralca. Eseji nam odškrnejo vrata v Wagnerjevo pesniško delavnico, avtor nam v njih ponudi nekaj navodil, kako brati njegovo poezijo in (sodobno) poezijo nasploh – in morda tudi kako jo pisati.

 

Profesorji Priporočajo Pripovedi ali Vegovski 3P

Mitja Vodeb

Takashi Hirade: Pride mačka na obisk

Eric Knight: Lassie se vrača

Vicky Myron, Bret Witter: Dewey: maček iz mestne knjižnice

Arto Paasilinna: Zajčje leto

E.T.A. Hoffmann: Življenjski nazori mačka Murra

 

Nataša Makarovič

Moj izbor za ljubitelje Stephena Kinga:

Needful things

Dark Tower (zbirka)

Thinner (pod psevdonimom Richard Bachman)

Insomnia

Duma Key (ali pa morda Bag of Bones – ne morem se odločiti)

 

NOVOSTI

LEPOSLOVJE

Demšar, Avgust: Hotel Abbazia: peti primer inšpektorja Vrenka

Višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko z ženo Mojco dopustuje na opatijski rivieri. Ona na plaži prebira knjige, medtem ko on udobno zleknjen lista časopise in opazuje dogajanje na morju. Že rahlo zdolgočasenemu pozornost pritegne novica v lokalnem časopisu o smrti lastnikov hotela Abbazia v Opatji: Umoril ženo, nato si sodil sam. Poklicna radovednost ga napelje k temu, da podvomi v zapisane navedbe. Spomni se svojega prijatelja kriminalista Anteje Houre iz reške policijske uprave in ga povabi na pijačo. Beseda da besedo in Vrenko se vključi v razreševanje primera. S Houro preigravata številne scenarije, primer je kompleksen, zaslišati je potrebno številne osumljence in predvsem razrešiti nelogičnosti, ki se pojavljajo.

 

Demšar, Avgust: Tajkun

Tajkun je še ena v nizu značilnih Demšarjevih kriminalk. V njej se ponovno srečamo z izmišljeno pohorsko vasico Vodnjaki (gre za drugo knjigo v istoimenski trilogiji). Zločini se tokrat vrtijo okrog znanega podjetnika, enega bolj premožnih Slovencev, Štefana Matjašiča in njegove družine. Povezovalna nit številnih zgodb je Sara Matjašič, Štefanova hči, ki obiskuje osmi razred osnovne šole.

 

Drev, Miriam: Od dneva so in od noči: roman v pismih  Kresnik 2022

Pisma, takšna in drugačna, imajo vlogo dokumentov, ki zarisujejo duh treh obdobij. Z zornega kota sedanjosti se skozi klasično obliko pisnega dialoga med Agato, ki živi v Ljubljani, in njenim odraslim sinom Jakobom, zaposlenim v Trstu, sprehodimo v čas tik po drugi svetovni vojni, nato pa v 60. leta prejšnjega stoletja. Tja ju ponese snop pisem, poslanih njenemu očetu Mihu. V prvem delu oživijo posledice vojnih preizkušenj in obenem hrepenenje po boljših časih mlade generacije. V drugem delu igra osrednjo vlogo Mihova žena Pavlina, ki se odpravi služit in izobraževat v London, kar je zanjo izziv, še večji pa, da je doma pustila dveletno hčerko Agato.

 

Godler, Jure: Casino Banale

Satirična kriminalka opisuje dan v življenju dveh agentov, Spencerja S. Spencerja, strokovnjaka za kibernetsko varnost, ki je bil poslan s strani britanske MI6, da slovenski obveščevalno varnostni agenciji pomaga pri vdorih v računalniške sisteme, ki jim niso kos, in Filipa Novaka, njegovega slovenskega partnerja, s katerim preživljata preveč časa v gostilnah in neizživetih Bondovskih fantazijah.

 

Jančar, Drago: Ob nastanku sveta

Ob nastanku sveta je pripoved o svetu, ki ga še ni in mu je »določeno« nastati šele pred našimi očmi. O veliki zgodbi življenja, ki je velika prav zato, ker se izriše pred očmi posameznika in je zategadelj edinstvena in neponovljiva. Že res, da se je zgodila v mestu M., a prav lahko bi se zgodila tudi kjerkoli drugje v naši deželi. Očem je namreč naposled dano videti tisto, kar je stvarem skupno. Takšne stvari so se takrat, nedolgo po drugi svetovni vojni, pri nas pač dogajale, a doživel in opisal na prav tak način in s tako pripovedno močjo jih je lahko samo nekdo, ki je ob resničnih in vidnih dogodkih razkrinkal tudi njihovo skrito stran. Jih prepletel z lastno domišljijo, ki je skušala svetu spet vdihniti tisto izgubljeno lepoto, tišino, ki je na začetku segala vse od nebes do zemlje. Ker videti veliko lahko pomeni videti malo preveč. Ob vsej lepoti in dobronamernosti spregledati tudi izdaje in skrite namere, strasti. A vendar si je nedopovedljivo težko zamisliti, da tega nepopolnega sveta, ki je postal naš, ker smo ga spoznali, kot smo ga, in si ga razložili, kakor smo vedeli in znali, za nas nekoč ne bo več.

 

Kuči, Adriana: Ime mi je Sarajevo

Lani je šestnajst let – je v obdobju, ko se posameznica išče, spaja z družbo in razdvaja od nje, raziskuje novo in zapušča prejšnje, se čustveno oddaljuje od staršev in doživlja prve ljubezenske izkušnje. Vse to pa kmalu v svoj primež vklene vojna; vojna, ki se je uradno končala leta 1995, a še danes odmeva v tistih, ki so jo preživeli, v zemlji, prepojeni s krvjo, in v ruševinah stvarnega in duhovnega, ki jih je povzročila. Roman se razvija v treh časovnih tokovih: v sedanjosti, ki sega od poletja 2019 do aktualnega časa, v preteklosti, ki teče vzporedno oziroma menjaje se s sedanjostjo in zajema čas od junakinjinega mladostništva do zgodnje odraslosti, dokler se skupaj s prostorom naposled ne združi s sedanjostjo, ter v času, ki se ne podreja koledarju, temveč razkriva in psihološko utemeljuje Lano kot osebo, žensko, hčerko, partnerico, prijateljico ter nam odstira vpogled v njeno duševnost, misli, želje, travme, njen pogled nase in na svet okoli sebe. Prostorsko prevladujeta Maribor in Sarajevo; toda naslov nam nedvoumno pove, katero mesto je za vedno – srečno in nesrečno, nežno in grobo – zaznamovalo prvoosebno pripovedovalko.

 

Lenko, Davorin: Triger                                                                                      Kresnik 2022

Tretji roman Davorina Lenka Triger nas skozi zgodbo protagonistke Aleksandre, ki jo že od nekdaj fascinirajo serijski morilci, posrka v spiralo zablod, strasti in smrti. Ko Darijan Urh sredi Ljubljane umori dve ženski in nato skrivnostno izgine, se začne prava javna obsesija okrog njegovega »filozofskega« manifesta Cona, v katerem napoveduje prihod apokaliptično-utopične Dobe Ženske. Aleksandra, ki se obenem bori z lastnimi poželenji, zmotami in hotenji, se začne vedno bolj poglabljati v besedilo in s tem v notranji svet morilca.

 

Rozina, Roman: Sto let slepote                                                                          Kresnik 2022

Sto let slepote, »zgodovinska freska slovenskega 20. stoletja«, je monumentalen roman, ki v razvejeno rodbinsko sago o družini Knap vpleta številne dogodke iz dejanske zgodovine. Pester nabor raznovrstnih likov je postavljen na ozadje rudarskih revirjev, od vzpona rudnikov do njihovega zaprtja, osrednji junak, slepi Matija, pa se rodi ravno v času, ko se začne družinska hiša zaradi rudniških izkopavanj pogrezati in je v zraku grožnja apokaliptičnega konca.

 

Stepančič, Lucija: Tramvajkomanda, oddelek za pritožbe

Tramvajkomanda prinaša štirinajst kratkih zgodb, ki se razlikujejo tako po obsegu kot tudi stilistično in vsebinsko; vse pa povezujejo sočen jezik, prefinjen smisel za tragikomično in strast do razkrinkavanja najbolj rudimentarnega v človeški naravi – in to so kvalitete, zaradi katerih je pisava Lucije Stepančič nezamenljiva. Na ozadju zabrisanih meja med pravljičnim in realnim, med tuzemskim in onstranskim, med včeraj, danes in jutri se odvija komedija človeškega čustvovanja. Tu srečamo fantomska bitja, ki razrešujejo nesporazume, ki so si jih nakopala v času življenja, zdravnike, ki dolgčas obravnavajo kot smrtno nevarno bolezen, Trnuljčico, ki se odloči vzeti življenje v svoje roke, pa tudi nevsiljivo senco, ki odigra vlogo nadvse diskretne ljubice. V kalejdoskopu zamenljivih identitet pa se zna zgoditi tudi to, da bomo med protagonisti te nadvse duhovite knjige našli koga, ki bo strašljivo podoben prav nam.

 

Vojnović, Goran: Zbiralec strahov

V svojih mojstrskih in iskrenih esejih se Goran Vojnović z eno nogo vrača v otroštvo in izgubljeno domovino, kjer spozna, da lahko svoje strahove in občutke nepripadnosti preseže, če najde možnost za sobivanje.

 

Zajc, Lenart: Američanka

Osrednja pripoved romana Američanka se odvija okrog manjšega, avantgardnega ljubljanskega gledališča − Teatra ter zaposlenih v njem. Gledališče vodi režiser Iztok, ki je ves čas pod pritiskom primanjkljaja denarja, iskanja sponzorjev in umetniške ustreznosti, ki bi zadovoljila birokratske ter kritiške norme. Gledališče bi sicer že zdavnaj propadlo, če Iztoku ne bi pomagala njegova sestra dvojčica, odvetnica Ava, ki je specializirana za gospodarsko pravo in prevzeme podjetij. Teater je povezala z ameriškim poslovnežem, ki je v Sloveniji prevzel podjetje, obenem pa je skušal najti zaposlitev za svojo mlado, vsega naveličano ženo Jenny, igralko, ki je na Broadwayu doživela polom. Jenny se nazadnje zaplete v romanco z Iztokom, njen mož pa izgubi življenje v skorajda komični nesreči. Da pa so stvari lahko še bolj zapletene, poskrbi Ava, ki Teater za svojega naročnika, srbskega tajkuna, vplete v nelegalno tihotapljenje umetnin iz Srbije v območje Schengna.

 

Žiberna, Marjan: Dedič                                                                                                 Kresnik 2022

Roman Dedič je zgodba o psihoterapevtu, ki na videz stereotipno preživlja krizo motivacije in eksistence. Negovo ambulanto obiskujejo skoraj samo še ljudje, ki imajo psihoterapijo za statusni simbol.

 

Barbery, Muriel: En sam cvet

Francoska pisateljica Muriel Barbery, avtorica mednarodne uspešnice Eleganca ježa, se v svojem petem romanu En sam cvet vrača na Japonsko, kamor pripotuje mlada botaničarka Rose. V Kjotu je živel njen oče, bogat trgovec z umetninami, ki ga ni nikoli spoznala, a ji je kljub temu zapustil vse premoženje.

 

Ferrante, Elena: Dnevi zavrženosti

Osemintridesetletna Olga je mati dveh otrok, ki jo mož zapusti zaradi mlajše ženske. Sledi čustveni prosti pad, neprizanesljiva analiza bolečine, ob kateri bralec ne ostane ravnodušen.

Olgina zgodba ni nič novega, toda slog pripovedi je. Ferrantejeva je neustrašna. Njeno pisanje je boleče iskreno in velikopotezno. V ospredje postavlja ženske, ki jih družba oblikuje, popači in včasih stre. Prodorno in brez sentimentalnosti secira osebni mikrokozmos in meandre človeške duševnosti.

 

Flanagan, Richard: Ozka pot globoko do severa

V romanu Ozka pot globoko do severa (naslov si je avtor sposodil pri Bašu, japonskem pesniku iz 17. stoletja) se Richard Flanagan osredotoči na življenje avstralskega kirurga Dorriga Evansa, ki je bil v času druge svetovne vojne japonski vojni ujetnik v azijskih taboriščih. Tam so bivali vojaki zavezniških sil, ki so, skupaj z azijskimi civilisti, gradili burmansko železnico, imenovano tudi »železnica smrti«. Središče romana je Dorrigova življenjska pot, ki nas vodi od njegovega otroštva do zadnjih let njegovega razburkanega življenja.

 

Gerritsen, Tess: Igranje z ognjem

Julia je violinistka iz Bostona. Ko s kvartetom glasbenic obišče Rim, med brskanjem po starinarnicah naleti na notni zapis čudovitega valčka. Ob vrnitvi domov ga prvič zaigra in skladba v njeni triletni hčeri sproži nasilne izbruhe. Julio dogajanje močno pretrese in odpravi se v Italijo raziskat preteklost avtorja skladbe.

 

Haig, Matt: Polnočna knjižnica

Očarljiv roman, ki govori o odločitvah za boljše življenje. Pred temi odločitvami se znajde tudi Nora Seed, ki meni, da nič, česar se je v življenju lotila, ni imelo uspeha. Razočaranost nad sabo in življenjskimi neuspehi jo pripelje do odločitve, da naredi samomor. A usoda ji prekriža načrt, saj se nepričakovano znajde v vmesnem območju med življenjem in smrtjo. Pristane v knjižnici, Polnočni knjižnici, v kateri se police nadaljujejo v neskončnost, knjige na njih pa ponujajo priložnost po spremembi določenih življenjskih odločitev. Soočena s priložnostjo, da spremeni svoje življenje na bolje, se mora Nora med potovanjem po knjižnici poglobiti vase in odločiti, kaj si v novem življenju resnično želi, kaj jo navdaja z voljo po življenju.

 

Imai Messina, Laura: Telefon v vetru

Na vetrovnem griču Ocuči na Japonskem je vrt s pogledom na morje, kjer stoji zapuščena telefonska govorilnica. Ljudje že leta potujejo tja, da bi spregovorili v slušalko in prenesli svoja sporočila ljubljenim, ki so jih izgubili.

Ko Yui v cunamiju izgubi mater in hčer, se ji podre svet. Nekega dne sliši za ta poseben kraj, kjer stoji telefonska govorilnica s črnim telefonom z okroglo številčnico. Odloči se, da bo tudi sama odšla na pot. Na svojem popotovanju spozna Takeshija, nesrečnega vdovca, čigar lastna hči je po izgubi matere nehala govoriti.

 

Jonasson, Jonas: Maščevanje je sladko, d. o. o.

Victor Alderheim je baraba. Bivšo ženo je opeharil, sina pa zapustil sredi kenijske savane. K sreči ni mogel vedeti, da bodo otroka našli Masaji in ga vzgojili v bojevnika … Švedski kralj komedije Jonas Jonasson se vrača z očarljivo pustolovščino, v kateri daje lekcije o pohlepu in hinavščini in o tem, kaj je v življenju resnično pomembno.

 

Karystiáni, Ioánna: Mala Anglija

Ko odpremo roman Mala Anglija, kar zadiši po morju … Zgodba oziroma zgodbe se dogajajo na grškem otoku Androsu ter deloma povsod drugod po svetu, kamor zanese pomorščake s tega otoka. Moški plujejo po svetu, ženske pa ostajajo doma same s svojimi zgodbami, (ne)uslišanimi ljubeznimi, hrepenenjem, ljubosumjem, strastjo … V ospredju spremljamo ljubezenski trikotnik sester Orse in Moshe ter njunega skupnega ljubimca/moža, hkrati pa spoznavamo tudi ostale otočane in njihove življenjske usode.

 

Kuzmins, Svens: Hohma

Pred nami se razgrne družba z vsemi svojimi posebnostmi in tranzicijskimi težavami, s katerimi se sooča baltska država po razpadu Sovjetske zveze, poudarjeni so problemi izseljevanja, zapuščenih in razpadajočih kmetij, ločenosti otrok od staršev, tu so kriza identitete, brezposelnost, finančne težave, zamude pri izplačilih honorarjev, piramidni sistemi, seksualno eksperimentiranje, pojavljajo se novi zahodni ideali, vrednote, ki največkrat vodijo človeka v propad, ne glede na to, ali so tradicionalne ali progresivne. Toda sredi pogube je vedno prostor za kanček tolažbe, pa čeprav pride ta šele v obliki poslovilnega pisma.

 

Mantel, Hilary: Wolf Hall

Wolf Hall je zgodovinski roman, postavljen v prvih trideset let 16. stoletja, na dvor Henrika VIII. in spremlja strmi vzpon Thomasa Cromwella do mesta kraljevega ministra in motorja britanske reformacije.

 

Mán-Várhegyi, Réka: Magnetni hrib

Madžarska na prelomu tisočletja je prežeta z nasprotji – med moškimi in ženskami, liberalnimi izobraženci in konservativnimi vplivneži, privilegiranci in socialno ogroženo margino. Nekje na meji med madžarsko akademsko sfero in lokalno proletarsko skupnostjo krmarijo tudi obetavna mlada sociologinja Enikő, ugledni univerzitetni profesor Tamás in njuna študentka Réka.

 

Martin, George R. R.: Pesem ledu in ognja. Knj. 5, Ples z zmaji

Prihodnost Sedmih kraljestev visi na nitki. Daenerys Targaryen na vzhodu vlada mestu, zgrajenemu na prahu in smrti, obdana s sovražniki. Njeni zmaji so vsak dan večji in strahovitejši – in mnogi jo iščejo. Tudi pritlikavec Tyrion Lannister, ki je pobegnil iz Kraljevega pristanka, potem ko je ubil osovraženega očeta. Na severu leži mogočni Zid iz ledu in kamna, ki je močan zgolj toliko kot možje, ki ga varujejo. Poveljnik Nočne straže Jon Sneg ima sovražnike tako v Straži kot onkraj Zidu, kjer se zbirajo vojske divježev. Na vseh straneh ponovno plamtijo bridki spori med izobčenci in svečeniki, vojščaki in menokožci, plemiči in sužnji.

 

Menasse, Eva: Živali za nadaljevalce

V zbirki Živali za nadaljevalce (2017), za katero je prejela avstrijsko nagrado za književnost, avtorica natančno razdeluje medčloveške odnose, pri čemer svojo prozo mojstrsko dramaturško gradi, ima pa tudi odličen občutek za to, kdaj in kako zgodbe ustaviti.

 

Modiano, Patrick: Nevidno črnilo

Predzadnji roman Nevidno črnilo, ki bo nedvomno obveljal za eno njegovih poznih mojstrovin, se začne kot detektivska zgodba o iskanju skrivnostno izginule ženske, ki pa se, tako kot je to pri Modianu v navadi, razplete v vse kaj drugega in glavnega junaka pripelje na pot samospoznavanja.

 

Musso, Guillaume: Skrivno življenje pisateljev

Vznemirljiv triler se začne z nenadnim umikom priznanega pisatelja Nathana Fawlesa, ki se umakne na mali otok v Sredozemlju in se izogiba medijski pozornosti. Na otok pride mlada novinarka, Mathilde Monney, da bi razkrila pisateljeve skrivnosti, nato pa se pojavi truplo neke ženske in pisma, ki jih je Nathan napisal neki skrivnostni osebi S.

 

Natsukawa, Sōsuke: O mačku, ki je rešil knjige

Knjigarna Natsuki je poseben prostor: prašna in osamljena trgovinica z rabljenimi knjigami, ki ljubiteljem branja med stranmi velikih mojstrovin z vsega sveta ponuja oazo miru. Je zatočišče, odmaknjeno od hrupa vsakdanjega življenja. Ko lastnik, kultiviran in strasten človek, nenadoma umre, knjigarno podeduje njegov vnuk Rintaro, sramežljiv in vase zaprt mladostnik, ki še išče svoj prostor pod soncem. Dedek je bil njegov vzor, skrbel je zanj, ko mu je kot malemu dečku umrla mati. Zdaj, ko ga ni več, se mora Rintaro naučiti preboleti tiho bolečino, ki mu tli v prsih, in se postaviti zase. Ne samo da podeduje knjigarno, za katero ne zna skrbeti, naučiti se mora živeti brez dedkove skrbnosti in modrosti. Nekega dne, ko se predaja spominom, ga nenadoma obišče govoreči maček s prav posebno nalogo in svet se mu obrne na glavo. Vstopiti mora v štiri labirinte in najti svoje bistvo.

 

Nothomb, Amélie: Smrdokavra

Božidar je strašansko grd, če ne kar nagravžen, a nadvse zvedav in pameten dečko, Trandavilja je njegov totalni negativ: deklica nadzemske lepote, a tako zamaknjena in umaknjena v svoj svet, da jo imajo ljudje za neumno kot noč. On – ornitolog, ona – manekenka. Kaj bo storila prebujena ljubezen? Améliejino prasketajoče pero prižiga iskre bistroumne socialne satire in očarljive pravljice, ki šepeta, da je vse tisto, kar ljubimo, za nas tudi lepo in pametno.

 

Osman, Richard: Mož, ki je umrl dvakrat

Četverica iz svetovne uspešnice Četrtkov klub za umore spet razrešuje zločin. Tokrat so v igri diamanti in neizprosen morilec, ki se mu morajo postaviti po robu – bo četverica prej našla njega ali on njih?

 

Repila, Iván: Deček, ki je Atili ukradel konja

Roman je presunljiva parabola o solidarnosti: dva brata, Mali in Veliki, sta ujeta na dnu vodnjaka. Brez hrane, brez vode, brez upanja na rešitev. Obup, ki naseljuje njuno celico, se ju vse bolj polašča in Mali začne drseti v norost. Takrat se Veliki odloči. Skuje načrt, da bi osvobodil mlajšega bratca.

 

Rooney, Sally: Normalni ljudje

​Intimna pripoved o Marianne in Connellu, ki skozi leta krmarita med družbenimi pritiski, osebnimi krizami in individualnimi pričakovanji, je obenem univerzalna zgodba o razmerjih moči v sodobnem partnerskem odnosu, v kateri se prepozna vsakdo od nas.

 

Semple, Maria: Kam si šla, Bernadette

Zgodbo o skrivnostnem izginotju mame Bernadette, ki odide neznano kam tik pred družinskim potovanjem na Antarktiko, pripoveduje petnajstletna hčerka Bee. Iz dopisovanja po elektronski pošti, sporočil, uradnih dokumentov in poročil zloži sestavljanko, ki zaplete in razplete to nenavadno zgodbo. Kajti tudi Beejina družina je nenavadna: oče je tehnološki guru pri Microsoftu, mama nadarjena arhitektka, ki se je popolnoma odmaknila od družbe, Bee pa uspešna učenka na zelo napredni šoli.

 

Stendhal: Medenka

Medenka je za Lucienom Leuwenom Stendhalov drugi nedokončani roman, ki je prvič izšel leta 1889, se pravi sedeminštirideset let po pisateljevi smrti. Vendar je zgodba o kmečkem dekletu, ki si je z naravno bistrostjo duha, lepoto in odločnostjo utrlo pot v visoke pariške kroge in tam zanetilo pravi požar, ob izidu povzročila pravo senzacijo med ljubitelji romaneskne proze, prevratniška postava naslovne junakinje Medenke pa je z neprikritim žensko-emancipacijskim nabojem odmevala še globoko v 20. stoletje (vneta zagovornica je bila denimo Simone de Beauvoir). Nič nenavadnega: Stendhal je z Medenko naslikal portret osamosvojene, samozavestne, pogumne in dejavne ženske, ki si v želji, da bi prodrla v skrivnost »te tako razvpite ljubezni«, ne pomišlja prekršiti nobene družbene zapovedi in prepovedi, ovreči veljavnih okostenelih verskih naukov in vsiljene meščanske morale in se otresti vsakršnega moškega gospostva. Pred dobrim poldrugim stoletjem je tako pisatelj ustvaril vzorčen zasnutek »junakinje našega časa«.

 

Strugackij, Arkadij Natanovič: Piknik na robu ceste

Roman Piknik na robu ceste, ki je navdihnil kultni film Stalker Andreja Tarkovskega, je v originalu izšel leta 1972 in še danes velja za eno najboljših del znanstvene fantastike. Roman je v slovenščini izšel že leta 1983, zdaj pa, v prevodu istega prevajalca, prvič beremo popravljen in dopolnjen prevod necenzuriranega izvirnika. Napisala sta ga brata Arkadij Natanovič Strugacki (1925–1991) in Boris Natanovič Strugacki (1933–2012), v njem pa spremljamo stalkerja Redricka Schuharta, ki obiskuje skrivnostno Cono, v kateri je polno krutih in grozljivih pasti, pa tudi fascinantnih predmetov, ki jih kasneje prodaja na črnem trgu. Čeprav so odprave smrtno nevarne in tvegane, ne opusti obiskov v Coni, kjer je med drugim skrita tudi Zlata krogla, ki izpolni vse želje. A za kakšno ceno?

 

Vagner, Jana: Preživeli

Roman Preživeli je nadaljevanje apokaliptičnega romana Pandemija, lahko pa se bere tudi popolnoma samostojno. Enajstim ljudem je v prvem delu uspelo zbežati pred valom pandemije neznanega virusa. Naselijo se na majhnem otoku sredi tajge blizu rusko-finske meje. Prvoosebna pripovedovalka Anja je zaprta v isti kletki s tistimi, ki so ji najdražji na svetu, a tu so tudi tisti, ki se jim je prej na vso moč izogibala. Med stene dvosobne tesne lovske hišice so tako ujeti Anja, njen sin iz prvega zakona Miša, Anjin mož Serjoža, njegov ata, pa tudi njegova bivša žena in sin. Tu sta še soseda z nekaj let staro deklico in Serjožev znanec iz mladosti z ženo. Prvi cilj je preživeti zimo, se naučiti loviti ribe pod ledom in s tem premagati lakoto. Predvsem pa se morajo naučiti sprejemati drug drugega. Prihod neznanih treh moških, ki se naselijo v zapuščeno hišo na kopnem, v njihov rutinski vsakdan vnese strah in nove napetosti. Običajnega sveta ni več. Ali pač nekje je?

 

Vuong, Ocean: Bežen trenutek bajnosti

Bežen trenutek bajnosti je pesem v prozi, roman v prostem verzu; je sinovo pismo materi, ki ne zna brati. Pripoved o življenju, ki je vzklilo v Vietnamu, opustošenem od vojne, korenine pa je pognalo v revnem ameriškem predmestju.

Pripoved je hkrati tudi osebni obračun otroka z bolečo družinsko zgodovino in obenem njegova poslanica lepote in sprave. Je pesnikova refleksija o svobodi, travmi in izgubi, in izpoved o iskanju etnične in spolne identitete, ki začasno uteho najde v ljubezni, in dokončno v umetnosti.

 

Wharton, Edith: Lunini utrinki

Nick Lansing in Susy Branch sta mlada, privlačna, a revna newyorčana. Pozicionirata se v visoko družbo kot profesionalna prisklednika, nepremožna priveska, ki prideta prav ko na večerji ni pravo število gostov ali ob drugih priložnostih, ko ju bogataši potrebujejo. Zaljubita se drug v drugega in se poročita, zavedata pa se, da so njune možnosti za srečo majhne, če si ne bosta priskrbela denarnih in drugih sredstev, da ostaneta v visoki družbi. Preživita čudovit medeni mesec v vili prijateljev ob jezeru Como, nato pa se preselita v vilo drugih prijateljev v Benetke.

 

POEZIJA

Šalamun, Tomaž: In povsod je bil sneg

Dvojezično pesniško zbirko “In povsod je bil sneg / And all around there was snow” je Tomaž Šalamun spisal pretežno v zadnjem letu svojega življenja, pri čemer so v zbirko vključene le tiste pesmi, ki jih je pesnik za časa življenja potrdil kot zaključene.

 

Šalamun v svojo poezijo inkorporira vse. Beremo lahko, kako je Castro v Kopru želel ubiti Tita, kaj se zgodi, ko Tejreziasu zraste prvi sesek, kako je Franz Wright zakopal moža, o Donatellovih dokolenkah, o joških Peggy Guggenheim, o Goetheju, ki pride na rob neba in klepeta med portretiranjem, o kolesu Katarine Sienske, o Jokastinih sandalih, o Semiramidi, ki lovi hruške, o krčih Flanagana, o Teslovi golobici, ki hodi po mokrem asfaltu, o Budi, ki se je razdelil na mravlje, o Beethovnu, ki meče svile v zrak, pa vse do Michelangela in Grimma, ki skupaj hodita v isti sivi srajci.

 

Jesih, Milan: Namreč

Zbirka prinaša izključno osemvrstične pesmi: vsaka po dve rimani jambski četverostišji, kar se zdi pravšen okvir za motiv v flešu brez nenujnih interpretacij ali celo razlag, bodisi gladka bodisi zavihana podoba. Avtor je skratka v svoji trinajsti, precej zajetni knjigi grozljivih in zabavnih, modrih in frivolnih pesmi nezgrešljivo prepoznaven, pa vendar svež in presenetljiv.

 

H2SO4: zbirka slovenske uporniške poezije

Antologija H2SO4 je celostna umetnina. Kot knjiga prinaša izbor pesmi upora, ki je odmeval že v ljudskem slovstvu in puntarskih pesmih, tematiziran pa je tudi v pesmih Prešerna, Jenka, Levstika, Gregorčiča, v 20. stoletju pa Cankarja, Kosovela, Župančiča, Kajuha idr.

 

STRIPI IN RISOROMANI

Tardi, Jacques: Krik ljudstva

Zgodba se začne ob zori pariške komune, ko v Seni odkrijejo truplo ženske, ki v roki drži skrivnostno stekleno oko s številko 13. Policijski komisar začne preiskavo, vendar ga bolj  kot primer utopljenke skrbi nemirno vzdušje upora, ki se širi iz delavskih sosesk.

 

Secchi, Luciano: Alan Ford 1

Legendarni strip iz časov nekdanje Juge. Strip, ki igra na noto nostalgije, a zaradi tega ni nič manj zanimiv novejšim generacijam bralcev. Nekoč smo ga lahko razumeli kot “insidersko” kritiko kapitalizma. Pa ni čisto res. Max Bunker je imel na zalogi toliko pikrih o Zahodu, kot jih je imel o Vzhodu, oziroma se s tem niti ni več kot toliko ukvarjal. Rad je povedal, da je sistem, kateri koli to pač je, v svojem bistvu pokvarjen in ustvarjen zato, da izkorišča ljudi. Na žalost je bil tudi preroški.

 

STROKOVNA LITERATURA IN NELEPOSLOVJE

Kovač, Marko: Energetske potrebe človeštva skozi čas: od industrijske revolucije do civilizacije tipa I

Pavlič, Gregor: Matura. Matematika: zbirka nalog za pripravo na maturo iz matematike na višji ravni

Mastnak, Matjaž: Pogled v rastlinski svet. Celovit priročnik o rastlinah

Oakley, Barbara A.: Odprta glava za številke: kako blesteti pri matematiki in naravoslovju (tudi če si imel kdaj cvek)

Slapšak, Svetlana: Grožnja in strah: razraščanje sovražnega govora kot orodja oblasti v Sloveniji

Bešter, Marja: Vejica je, vejice ni: vaje za vejico

Pravopis na zrnu graha: razprave o pravopisnih vprašanjih

García, Héctor: Šinrin-joku: japonska gozdna kopel

Kahneman, Daniel: Hrup: zakaj tako slabo presojamo

Mazower, Mark: Hitlerjev imperij: nacistična vladavina v okupirani Evropi

Marías, Javier: Napisana življenja

 

Viri opisov: beletrina.si, biblos.si, dobreknjige.si, emka.si, goga.si, knjigarna.jskd.si, sanje.si, zalozbavida.si