Novosti v šolski knjižnici

SEZNAM NOVOSTI DECEMBER – JANUAR

KNJIŽNIČARKI PRIPOROČATA

Modig, Karl: Smrt ni hec

Dokaj običajno najstniško življenje Josefa Koroljova, mladega in nadobudnega komika, preseka tragedija. Kako se spoprijeti z novim vsakdanom? Josef se odloči za izdatno popivanje, kratke avanture in črni humor. Toda kruta resničnost kljub vsemu ne izgine …

Roman Smrt ni hec švedskega avtorja Karla Modiga je pripoved o tem, kako se s humorjem prebiti skozi najhujše. Spremno besedo je napisala prof. dr. Onja Tekavčič Grad, spec. klin. psih.

Glück, Louise: Zimski recepti iz kolektiva

Zimski recepti iz kolektiva je trinajsta pesniška zbirka Louise Glück (1943), prva po prejemu Nobelove nagrade leta 2020. Glas teh pesmi je še vedno intenziven, natančen, nežen in, kot vselej, neprizanesljiv. To so pesmi za zimo, ko je življenje težko.

»V teh časih« se Louise Glück, obrača h kolektivnemu imaginariju, ki se opira na izročilo Zahoda in Vzhoda. Njene metafore so del univerzalne pesniške abecede že od Danteja ali Du Fuja, vendar pesnica stopi korak nazaj, dovoli, da govorijo same, podložene z asociacijami nezavednega. Pripoved je izmišljena, vendar popolnoma resnična. Dogajalni čas ni jasno opredeljen, gre za sanjski čas, večni zdaj, v katerem se ljudje nenehno soočamo s spremembami, smrtjo, izgubljanjem. Zima prihaja, vedno znova, vemo, kako se bo končalo. »Ker, sem rekla, če se še ni končalo, se kmalu bo, kar je konec koncev ista stvar. In če je tako, nima smisla začeti niti stavka.« Toda sogovornica v pesmi ji odgovarja, da vprašanje ostaja. Kako osmisliti naše potovanje? Čeprav so del tega potovanja vedno drugi, smo pred osnovnimi bivanjskimi vprašanji sami.

KNJIGA MESECA DECEMBRA

Desetega decembra obeležujemo Dan pravic živali.

Godfrey-Smith, Peter: Drugačen um: Hobotnice in razvoj inteligentnega življenja.

V knjigi Drugačen um nam Peter Godfrey-Smith, priznani avstralski profesor, zgodovinar znanosti in izurjen potapljač, predstavi drzno novo zgodbo o nastanku in razvoju življenja, ki se je večidel odvijala v oceanu.

Z raziskovanjem razvoja razuma Godfrey-Smith pokaže, kako so neorganizirane skupine celic, ki so nastale v morju, začele živeti skupaj in počasi razvile sposobnosti čutenja, odzivanja in sporazumevanja. Ko so se ti primitivni organizmi vse bolj povezovali z drugimi, so postajali kompleksnejši. Razvili so se prvi živčni sistemi, najverjetneje pri daljnih sorodnikih meduz, kasneje pa so glavonožci, ki so bili sprva neopazni mehkužci, zapustili svoje lupine in se vzdignili visoko nad oceansko dno, kjer so iskali plen ter pridobili višjo inteligenco, s katero jim je to uspevalo bolje. Na drugi neodvisni poti so sesalci in ptice kasneje začeli svoje evolucijsko potovanje.

Čeprav imamo sesalce in ptice za najpametnejša bitja na našem planetu, je v zadnjem času postalo jasno, da visoko inteligenco izkazuje tudi zelo oddaljena veja v živalskem kraljestvu: to so glavonožci, ki jih sestavljajo lignji, sipe in (na njenem vrhu) hobotnice. Že nekaj časa je namreč znano, da hobotnice v ujetništvu lahko prepoznajo svoje človeške varuh(inj)e, se premikajo med sosednjimi akvariji za hrano, ugašajo žarnice z brizgi vode, mašijo odtoke in izvajajo drzne pobege.

Kako je prišlo do tega, da so se bitja s takimi sposobnostmi razvila skozi evolucijsko poreklo, ki je tako drugačno od našega? Kakšen pomen ima dejstvo, da se je v procesu evolucije razum razvil vsaj dvakrat? Hobotnice so s svojo unikatno posebnostjo najbrž najbližje srečanju z inteligentnimi bitji iz vesolja – kaj se lahko naučimo iz tega?

KNJIGA MESECA JANUARJA

januarja je dan spomina na žrtve holokavsta.

Spiegelman, Art: Maus

Vsem je znano, da nacistična ideologija Judov ne šteje med ljudi. Adolf Hitler je zanje rekel, da so sicer rasa, a ne človeška. Ta globoko antisemitski rek je Art Spiegelman (1948-), priznani ameriški karikaturist in zagovornik stripov, uporabil kot navdih za enkraten strip z naslovom Maus. V osnovi gre za zgodbo iz časa druge svetovne vojne, ki dokumentira nemirni življenji Artovih staršev Vladeka in Anje. Njegova starša sta preživela pekel z imenom Auschwitz in tudi leta po vojni sta čutila njegovo vročino. Pri Mausu je najbolj opazno to, da je Spiegelman posamezne narode upodobil kot živali: Judje so miši, Nemci mačke, Poljaki pujsi, Američani psi … Strip pa ni zgolj še eno poročilo o nacističnih grozotah z živalmi na mestu ljudi, preveva ga namreč avtorjev mučen odnos z očetom – Art preko tega odnosa okuša grozote, ki jih sam ni nikoli doživel. Vojna tistih, ki so jo preživeli, nikoli ne zapusti, prav tako pa ne zapusti potomcev preživelih, ki morajo prenašati duševna bremena svojih prednikov. Vojna iz človeka potegne tisto živalsko v njemu – nekateri postanejo plahe miši, drugi plenilske mačke. Maus je pionirsko delo podcenjenega žanra in edini strip, ki se lahko pohvali z Pulitzerjevo nagrado za literaturo.

Profesorji Priporočajo Pripovedi ali Vegovski 3P

Sonja Zver

Štefan Kardoš: Vse moje Amerike

Gordana Kuić: Vonj po dežju na Balkanu

Benedict Wells: O koncu žalosti

Veronique Olmi: Bakhita

Evelina Umek: Hiša na Krasu

Jani Virk: Brez imena

Aleksandar Lazarević

Vladimir Bartol: Alamut

Meša Selimović: Derviš i smrt

William Gibson: Neuromancer

Cormac McCarthy: The Road

Daniel Kehlmann: Izmera sveta (Die Vermessung der Welt)

NOVOSTI

LEPOSLOVJE

Karlovšek, Igor: Preživetje

Najstnik Simon je up slovenskega smučanja, tudi v mednarodnem okolju se uvršča na najvišja mesta na smučarskih tekmovanjih, potem pa doživi prometno nesrečo. Zanj je smučanja konec. Njegov oče se s tem ne more sprijazniti in Simon ima zato občutek, da je za očeta postal slabič. Da bi se izkazal in bi mu oče dal priznanje, se odloči, da bo med počitnicami mesec dni preživel v gozdu brez vseh civilizacijskih pomagal. To ni tako preprosto, kot si je predstavljal, a tretji teden se je življenja zunaj civilizacije že navadil. Takrat naleti na dvanajstletno deklico, ki ubeži svojim ugrabiteljem. Simon ji pomaga rešiti se.

Gre za pustolovsko-kriminalni mladinski roman, ki vešče opisuje način preživetja v naravi, natančneje v kočevskih gozdovih. Roman se problematike odraščanja loteva prek napete pustolovske zgodbe ter odlično združuje dva pola preživetja – naravnim in človeškim oviram navkljub.

Klančar, Anja: Ko izgubiš — : zgodba o prebolevanju samomora v družini

Anja Klančar je na prvi pogled povsem običajno mlado dekle – radovedno, sproščeno, polno energije. A njeno življenje je odločilno zaznamovala družinska tragedija, oba starša sta si namreč v razmiku nekaj let sama vzela življenje. Anja v knjigi opisuje travmo, ki jo je kot najstnica ob tem preživljala, in svoje drobne korake upanja ter vztrajnosti, zaradi katerih je uspela ohraniti ljubezen do sebe in sveta, ki jo obkroža. Pretresljivo pričevanje dopolnjujejo spremna besedila strokovnjakov, ki se na svoji poklicni poti srečujejo s svojci in prijatelji samomorilcev.

Literarni natečaj 2021 : nagrajena dela Literarnega natečaja Bodi pisatelj/pisateljica 2021

Pionirski dom vsako leto razpiše literarni natečaj za mlade. V tej publikaciji boste našli nagrajena dela, med njimi tudi naš podmladek.

Naji, Franjo: Ringlšpil

»Maribor je imel vse, kar je Ljubljana mislila, da je imela, pa v resnici ni imela. Namenoma pišem tako, da bo bolj jasno … Dolgčas je bil v Mariboru vedno večji, kot v Ljubljani, čeprav ga je Ljubljana na ves glas razglašala, ga častila, opevala, Maribor ga je samo imel in bil nanj nič manj ponosen, tako kot na svoje klube, luknje, kleti, stopnice, podstrehe, pločnike in ja, na svojo umazano reko, še bolj umazano, globoko umazano. Ljubljanica se je skrila, Maribor se ni nikdar skrival, ker ima več srca, več revolta, nekontroliranega revolta, prestreljenega s temperamentom in bazično dobroto, s katero se ni treba hvaliti. Maribor je na neki način vse tisto, kar Ljubljani manjka, še danes je tako in bo tudi ostalo, kot vse kaže. Navsezadnje še nobenemu ljubljanskemu geniju iz moje ali malo mlajše generacije ni uspelo napisati poštenega tranzicijskega romana, kar Ringlšpil nedvomno je!« …

Petrovec, Dragan: Pismo nigerijske vdove

Dragan Petrovec je slovenski pravnik, kriminolog – penolog, ki nas občasno razveseli tudi s kakšnimi humorističnimi utrinki. Zbirka kratkih zgodbic, kjer se avtor blago ponorčuje tako iz sebe kot iz dogodkov sodobne družbene stvarnosti, v katerih je bil soudeležen, preseneča s prijetnim, toplim, izvirnim humorjem. Dandanes je humor v slovenski književnosti redek pojav, posmeh in grobo norčevanje, katerima smo vsakodnevno priča v družbenih medijih, sta kaj klavrno nadomestilo za bolj kultivirane zabave željnega odjemalca. Duhovito opisane dogodivščine in stiske sicer zelo samokritično naravnanega pisatelja ponujajo smeh brez priokusa vulgarnosti.

A luz do sol calada : antologija sodobne portugalske književnosti

Portugalska je še vedno metatekstualna dežela, ki rada razmišlja o sebi, razmišlja o sebi v književnosti, ki nastaja nekje tam, na morski obali ali na vrhovih gora, v mestih, na otokih ali ob izlivu reke v morje, a doslej je bila skoraj vedno s hrbtom obrnjena proti Španiji. Dandanes se zdi, da je to večno vzdušje medsebojnega tekmovanja, ki je bilo toliko stoletij trdno navzoče na Pirenejskem polotoku, konec tisočletja nekako zbledelo in bilo pred natanko 35 leti, leta 1986, simbolično preseženo s skupnim vstopom obeh držav v Evropsko unijo (takrat EGS). Zdi se, da v novem tisočletju obstajajo drugi izzivi pa tudi druge grozeče nevarnosti ter zagotovo tudi drugi vplivi, ki so jih prinesla kulturna približevanja in globalizacija, ki jih prinaša svetovni splet.

Ballerini, Luigi: Mira ve vse

Ne tako daljna prihodnost. Ljudje živijo v pametnih domovih, obkroženi s pametnimi gospodinjskimi aparati, s pametnim pohištvom. Z veseljem nosijo komunikatorje, ki zavzeto zbirajo podatke o njihovem zdravju, počutju in razpoloženju, predvsem pa je prek komunikatorjev dostopna Mira. In Mira ve vse: kje je najboljša slaščičarna, katera pot do tja je najkrajša in kateri okus sladoleda je komu najbolj všeč. Mira ti zlahka izbere tudi idealnega partnerja. In Mira se nikoli ne zmoti. Svoboda je zgolj prividna, a le peščica ljudi ohranja trezen pogled, svoje znanje in razumevanje sveta pa krepijo – z vrhunsko literaturo. Pam, Tom, Vera in Aleks so najstniki s tipičnimi najstniškimi težavami, a so hkrati člani Fronte, ki načrtuje napad na Vlado …

Bucay, Jorge: Ti povem zgodbo? : zgodbe, ki so me naučile živeti

Knjiga vsebuje zgodbe, ki otroke prijetno uspavajo, odrasle pa nežno obudijo. Čeprav knjiga opozarja, da življenje sploh ni enostavno, je polna optimizma. Bucay z njo mojstrsko prikaže zdravilno moč pripovedovanja zgodb, v katerih se bo našel prav vsak bralec.

Osrednja rdeča nit knjige je zgodba o mladeniču Demianu, ki obiskuje psihoterapevta Jorgeja, da bi skupaj poiskala odgovore na vsakdanja vprašanja. S pripovedovanjem zgodb, od grških mitov in japonskih parabol, pa vse do zenovskih modrosti in lastnih izmišljenih zgodb, mu Jorge pomaga do samospoznanja.

Chandler, Raymond: Veliki spanec

Veliki spanec (1939) je prvi Chandlerjev roman. Z njim je pisatelj spremenil svet popularne literature in postal klasik kriminalnega romana. Delo si je zelo hitro izborilo prostor tudi v literarnem kanonu, tako da se je Chandler uveljavil kot eden ključnih ameriških romanopiscev prve polovice 20. stoletja. Čeprav je roman zasnovan kot klasična kriminalka, ob spremljanju nenavadnega lika zasebnega detektiva, ki težave s pijačo in ženskami rešuje s pomočjo ciničnega duhovičenja, spoznavamo tudi zapleteni svet, v katerem se kriminal prepleta s politiko, strasti pa podirajo moralne zapovedi. Roman je začetnik in hkrati veliki klasik modernega kriminalnega romana.

Cruz, Afonso: Kokoschkova lutka

Roman se bere kot simbol in metafora prijateljstva, govori o tem, kako je odnos z drugim temelj naše identitete. Skozi zgodbo se seznanimo z Judom Isaacom Dresnerjem, kateremu spomin na pred njim ubitega najboljšega prijatelja povzroča šepavost; Bonifaz Vogel je lastnik trgovine s pticami, katerih kletke so vedno odprte; Tsilia Kacev je ortodoksna Judinja s krvavečimi stigmami; Zsigmond Varga je milijonar, ki želi stehtati človeško dušo in s hidravlično tehtnico meriti zlo in greh… Med usodami junakov se vije glasba, kamor sodijo tudi poraženi pesnik, kitarist, ki ljudi razvršča po akordih in sama Kokoschkova lutka.

Fitzek, Sebastian: Darilo

Milan Berg čaka pred semaforjem, ko ob njem ustavi avtomobil. Na zadnjem sedežu je prestrašeno dekle, ki mu skozi šipo pokaže list s sporočilom. Gre za klic na pomoč?

Milan sporočila ne more prebrati, ker je nepismen, vendar čuti, da je dekle v smrtni nevarnosti. Odloči se, da bo sledil avtomobilu, njegovo zasledovanje pa kmalu postane prava nočna mora, v katero so vključeni vsi ključni akterji njegovega življenja. Tako sedanjega, ki ga je skrbno ustvaril, kot preteklega, ki mu je za vedno skušal ubežati. Na koncu poti ga čaka srhljivo spoznanje: resnica je včasih preveč grozljiva, da bi lahko z njo živeli naprej – nevednost pa največje darilo na svetu.

Fitzek, Sebastian: Odrezani

Patolog Paul Herzfeld v glavi grozljivo iznakaženega trupla najde telefonsko številko svoje hčere. Hannah so ugrabili in za Herzfelda se začne morbiden lov na zaklad oziroma za namigi, ki so skriti v žrtvah umora. Psihopatski ugrabitelj mu je namreč na otoku Helgoland že pripravil naslednje truplo z navodili.

Toda Herzfeld ne more priti do novih informacij, saj je otok sredi Severnega morja zaradi zimskega orkana odrezan od celine, večino domačinov pa so evakuirali. Med peščico ljudi, ki so še ostali na Helgolandu, je tudi striparka Linda, ki na obali najde mrliča. Obupani Herzfeld jo poskuša pregovoriti, da bi opravila obdukcijo, tako da bi jo usmerjal po telefonu. Toda Linda ni v roki še nikoli držala skalpela, kaj šele, da bi rezala ljudi …

Fitzek, Sebastian: Pot domov

Sobota je, malo po deseti uri zvečer. Jules Tannberg sedi pri telefonu za spremstvo, brezplačni telefonski storitvi za ženske, ki jih v poznih urah na poti domov popade strah in si zaželijo telefonskega spremljevalca, ki jih s pomirjujočim glasom varno pospremi do doma – ali v sili pokliče pomoč.

Še nikoli se ni zgodilo, da bi bile res v smrtni nevarnosti.

Do tega večera, ko Jules govori s Klaro.

Mlado žensko je nepopisno strah. Misli, da ji sledi moški, ki jo je nekoč že napadel in s krvjo na steno spalnice napisal datum – datum Klarine smrti! In ta dan bo napočil čez slabi dve uri …

Fitzek, Sebastian: Terapija

Josy, dvanajstletna hči znanega psihiatra Viktorja Larenza, izgine v skrivnostnih okoliščinah.

Preiskovalci, ki se trudijo pojasniti njeno izginotje, ne najdejo nobene priče, nobenih sledi in tudi ne dekletovega trupla. Josyjina usoda ostane zavita v temo.

Štiri leta po izginotju se Viktor umakne v počitniško hišo na samotnem otoku. Kmalu ga obišče lepa neznanka, za katero se izkaže, da trpi zaradi blodnih zaznav. V njih se ji vedno prikazuje tudi deklica, ki nekega dne brez sledu izgine, tako kot je pred leti izginila Josy. Viktor začne s terapijo, ki pa se kmalu spremeni v dramatično zaslišanje …

Fitzek, Sebastian: Triindvajseti potnik

Vsako leto na odprtem morju med križarjenji brez sledu izgine okoli dvajset ljudi. Še nikoli se ni nihče vrnil. Do zdaj …

Policijski psiholog Martin Schwartz je pred petimi leti izgubil ženo in sina. Izginila sta med počitnicami na čezoceanki Sultan morij – tedaj mu ni znal nihče povedati, kaj se je pravzaprav zgodilo. Martin je od takrat duševna razvalina in poskuša kot tajni agent otopiti svoje čute s smrtno nevarnimi nalogami.

Sredi neke intervencije ga pokliče nenavadna starejša dama, ki se predstavi kot pisateljica srhljivk: pove mu, da mora takoj priti na krov Sultana, ker je našla dokaze o tem, kaj je doletelo njegovo družino. Martin ni želel nikoli več stopiti na ladjo – vendar kljub temu sledi namigu in izve, da se je deklica, ki je izginila z ladje že pred tedni, znova pojavila. Z medvedkom njegovega sina v rokah …

Iturbe, Antonio: Knjižničarka iz Auschwitza

“Vsi so že slišali za največjo knjižnico na svetu, jaz pa bom napisal knjigo o najmanjši knjižnici na svetu in njeni knjižničarki.” Tako je dejal avtor knjige Antonio Iturbe, glavni junakinji te zgodbe, Diti Kraus, ko ga je popeljala po poteh in krajih svojega otroštva. V roman je vpletel njeno trpko izkušnjo iz mladosti in jo prepletel z bujno domišljijo. V tovarni smrti, kot so mnogi imenovali taborišče Auschwitz-Birkenau, je bil blok 31 nekaj nenavadnega, skorajda nemogočega. Bil je krinka za mednarodne opazovalce Rdečega križa. Fredy Hirsch je uspel taboriščne oblasti prepričati, da bi bilo koristno imeti posebno stavbo, ki bi jo namenili druženju otrok. In sredi tega “družinskega taborišča”, se je znašla tudi Dita z očetom in materjo, ki sta tam garala dan za dnem, kot na tisoče drugih taboriščnikov. Dito, ki je tekoče govorila češko in nemško ter zelo dobro brala, so prvič uporabili v bloku 31 kot šepetalko pri igri. Hirsch je v njej prepoznal pogumno deklico, ki se ne boji in zato ji je ponudil delo knjižničarke. Predstavil ji je tako imenovano “živo knjižnico”. Ljudje, ki dobro poznajo kakšno knjigo, hodijo od skupine do skupine in otrokom pripovedujejo zgodbe na pamet. V Fredyjevi sobi je bilo skritih osem knjig, za katere je vedelo samo nekaj posameznikov. In za te knjige je skrbela Dita, jih varovala, skrivala v žepu pod haljo. Vsak dopoldan jih je nosila posameznim učiteljem, ki so jih na skrivaj uporabljali, zvečer pa vračala v skrivališče. Neznansko se je bala nemškega zdravnika Mengeleja, ki izbiral otroke za svoje raziskovalne projekte. Vlaki smrti so prihajali dan za dnem in na tisoče in tisoče jetnikov je za vedno ostalo, smrt je bila nekaj vsakdanjega. Veliko zgodb je bilo že napisanih o trpljenju v taboriščih, prav vsaka pa je košček mozaika, ki ga sestavljajo te grozote, obup in razčlovečenje. Čeprav so okoli nje umirali njeni bližnji, je Dita verjela in se borila za preživetje…

Jonsberg, Barry: Ujemi me, če padem

Ashleigh in Aiden Delatour sta dvojčka, ki živita privilegirano življenje v krogu ljubeče družine. Čeprav vse okrog njiju razpada, ne potrebujeta ničesar. Le medsebojno naklonjenost in obljubo, da bosta vedno in za vsako ceno skrbela drug za drugega. Potem pa se zgodi strašna nesreča, ki Aidna za vedno spremeni, in njun svet se obrne na glavo. Bosta uspela ujeti drug drugega?

Presunljiv in angažiran roman večkrat nagrajenega avstralskega pisatelja Barryja Jonsberga (Moje življenje kot abeceda, Pesem, ki jo lahko slišim le jaz) odpira pomembne teme današnjega – in prihodnjega – časa.

Maxwell, Matthew: Kako držati ščurka : knjiga za tiste, ki so svobodni, le da tega ne vedo

Osrednji lik v tej prozi za bralce vseh starosti je deček, ki težko živi. Nekega večera, ko ga pri mizi zmoti nadležen gost, pa se začne njegovo potovanje, ki mu bo spremenilo življenje.

Ko se sooča z navideznimi vzroki svojega trpljenja, deček nazadnje odkrije pot do svobode in radosti. S svojim preprostim, obenem pa presenetljivim sporočilom je Kako držati ščurka ljubezensko pismo človeštvu in branje za vse, ki so svobodni, le da tega še ne vedo.

Murnane, Gerald: Pustinje

Pustinje so neoprijemljive-dejstveno fiktivna (a vendarle stvarna) pokrajina v notranjosti Avstralije, hkrati pa tudi duhovna in/ali filozofska, celo politična kategorija; iskanje pustinje in odkrivanje njenih skrivnosti sta marsikomu postala življenjsko delo – pri njem v romanu spremljamo režiserja, ki se odloči izmuzljivo pokrajino ujeti na filmski trak.

Nunez, Sigrid: Prijatelj

Prvoosebna pripovedovalka je pisateljica in profesorica na univerzi, ki jo čustveno stre vest o samomoru prijatelja, s katerim sta imela dolga leta tesen in zaupen odnos. Presenetljiva dediščina zanjo je pes, vendar sprva okleva, njeno stanovanje je tesno za veliko nemško dogo, tudi hišna pravila stavbe to prepovedujejo, nazadnje pa ga sprejme z odprtimi rokami in srcem. Tako kot ona se tudi Apollo sooča z globoko žalostjo ob nenadni izgubi, zato se s skrbjo in predanostjo trudi, da bi mu olajšala stisko, hkrati pa ob blagodejni bližini živali celi svoje rane. Zgodba o skupnem in samotnem žalovanju človeka in psa je dopolnjena z zbirom spominov na prijateljstvo med moškim in žensko. Roman prinaša uvide v pisateljsko življenje in razmišljanje o pisanju kot ustvarjalnem ali terapevtskem procesu. Pripoved ni strnjena, mestoma se prebira kot dnevnik ali pismo, v razpršenih zapisih se podaja v svet umetnosti, literature in filma, ter se loteva različnih družbenih vprašanj.

Radulović, Dragan: Auschwitz Café : distopija

Auschwitz Café povezuje raznotere zvrsti znanstveno fantastiko, napeto kriminalko, medicinsko srhljivko, pastiš, kibernetično seanso (v navidezni resničnosti), akcijsko avanturo, politično grozljivko in celo ščepec ljubezenskega romana. Seže tudi k vizualnim predstavam (TV-serija Dosjeji X v poglavju Fox Mulder), ki v bralčevi zavesti učinkujejo kot nekakšne memorizirane polslike.

Napovedi, ki jih sporoča Auschwitz Café, spominjajo na pandemične grozljivke, vendar gre za povzdignjeno različico, za metaforiko, ki je dosti bolj prefinjena od zgolj snovnega uničenja ljudi. Tukajšnji virus oziroma skupek različnih virusov kot biološko orožje ni nič manj katastrofičen kakor v podobni literaturi, a morebitni pomor človeštva je za zdaj v pripravljalni fazi znanstvenih poskusov. Radulović prepleta faktično obravnavo črnogorske realnosti z medijsko fikcijo. Liki, tako popolnoma izmišljeni kakor napol realni, so v tako nenavadnem okolju čudaški, negotovi, neprevidni in nespametni. Ob tem pa od začetka do konca sijajnega teksta uživamo ob prvoosebni pripovedi pitbula z ne ravno lepim imenom Žeruh.

Reza, Yasmina: Blagor srečnim

Francoska pisateljica in dramatičarka Yasmina Reza, mojstrska poznavalka človeškega značaja, v kolažu enaindvajsetih vinjet ustvari prepričljiv in zabaven portret medosebne človeške odtujenosti in bližine.

Neumno je misliti, da čustva zbližujejo, prav nasprotno, med bitji ustvarjajo distanco, se zapiše enemu junakov tega literarnega omnibusa. Nekateri zagrenjeni, drugi ranljivi, tretji otožni, vsi skupaj pa zabavno zmotljivi, se v duhu melanholične komedije stapljajo v pestro sliko človeške bivanjske izkušnje.

Samson, Gideon: Dnevi na otoku

Ker gre njegova mama na potovanje z novim partnerjem, mora Jakob počitnice preživeti pri odtujenem očetu. S težkim srcem in polnim kovčkom stripov pristane na grškem otoku. Čeprav se sprva ne zdi, bo to Jakobovo najboljše poletje v vseh pogledih.

Nežen roman o prvi ljubezni, prijateljstvu in zapletenih medčloveških odnosih.

Stasiuk, Andrzej: Fado

Fado prinaša štiriindvajset zapisov, ki črpajo iz pisateljevih popotnih doživetij, dopolnjenih z literarnimi razmisleki in spominskimi reminiscencami. Stasiukovi poetični literarni potopisi pričarajo razpoloženje in domišljijsko projekcijo krajev ob poteh, ki se začenjajo v Karpatih, zakrožijo po dvorišču Srednje Evrope, se razpotegnejo tudi na Balkan, tokrat v Romunijo, Črno goro, Albanijo, in se v loku vrnejo v pisateljevo karpatsko domovino. Fado, otožno portugalsko glasbo, je pisatelj poslušal na poti v albanski Podgradec in jo spremenil v osebni simbol melanholije, v kakršno je zapredena tamkajšnja pokrajina. Utrinek z obiska v Sloveniji je noč, prebita v nekdanjem zaporu. Pisateljeva pot lahko vodi tudi samo po zemljevidu ali vzvratno v čas otroštva, ki ga je preživljal pri starih starših na poljskem podeželju. Značilne Stasiukove potopisne pripovedi, v katerih so prostor, čas, pokrajina in potovanje izhodišče za lirični opis, metafizični srh in melanholični pletež spomina in domišljije.

Sveistrup, Søren: Kostanjev mož

Njegovo prepoznavno znamenje je kostanjev možic – ročno izdelana figurica iz kostanja in vžigalic – ki jih pušča na vseh krvavih prizoriščih zločina.

Forenzični tehniki, ki preučijo figurice, pridejo do šokantnega odkritja: prstni odtis na njih pripada dekletu, hčerki ministrice za socialne zadeve. Toda to dekle je bilo pred letom dni ugrabljeno in umorjeno, storilec pa je že za zapahi.

Torej je prstni odtis samo tragično naključje – ali nekaj veliko bolj zapletenega?

Da bi detektiva Naia Thulin in Mark Hess lahko rešila nedolžna življenja, morata preseči medsebojne razlike in razrešiti grozovito uganko Kostanjevega moža.

Jasno je namreč, da nori možakar mori že dolga leta.

In nihče ni varen pred njim.

Terry, Teri: Izbris

Terry, Teri: Zlom

Terry, Teri: Pretres

Terry, Teri: Usojeno

Kyli so izbrisali spomin, da je njena osebnost zbledela v praznino, njeni vtisi pa so za vekomaj izgubljeni.

Podvržena je bila popolnemu izbrisu.

Vlada zatrjuje, da je bila teroristka in da ji ponujajo drugo priložnost, če bo seveda igrala po njihovih pravilih. Vendar pa v Kylinem umu odzvanja šepet preteklosti. Nekdo ji laže in nič ni tako, kot se zdi.

Komu lahko zaupa v svojem iskanju resnice?

Kyli so izbrisali spomin, da je njena osebnost zbledela v praznino, njeni vtisi pa so za vekomaj izgubljeni.

Podvržena je bila popolnemu izbrisu.

Komu lahko zaupa v svojem iskanju resnice?

Tevis, Walter: Damin gambit

Ko jo pri osmih letih pošljejo v sirotišnico, Beth Harmon kmalu odkrije dva načina, kako ubežati neprijaznemu svetu, ki jo obdaja: z igranjem šaha in z jemanjem zelenih tabletk, ki jih dajejo njej in drugim otrokom, da jih laže obvladujejo. Kmalu postane jasno, da po zunanjem videzu nevpadljiva deklica premore izjemno nadarjenost, in ko napreduje na vrh lestvice najboljših igralcev v ZDA, si lahko ustvari novo življenje.

Ko igra šah, se ji čuti izostrijo, razmišljati začne jasneje in le takrat ima občutek, da ima nekaj povsem pod nadzorom. Vendar ji nikoli ne uspe zares premagati močne želje po samouničenju. Za Beth je vseskozi na kocki veliko več kot le zmaga ali poraz …

Sodobna klasika Damin gambit je prepričljiv portret genialnosti in odvisnosti, uspeha in preživetja v krutem svetu profesionalnosti, kjer so ženske še vedno potisnjene na stranski tir, ter pretresljiva zgodba o osamljenosti, anksioznosti in negotovosti, ki se skriva v ozadju briljantnega uma.

Tuil, Karine: Človeške stvari

Življenje Farelovih je udobno in varno. Jean je znan politični novinar, Claire vplivna feministka, njun sin Alexandre obiskuje elitno ameriško univerzo. Mila je plašna in tiha najstnica, strogo vzgojena in nevajena druženja z vrstniki. Nenadoma pa njihova življenja pretrese škandal …

Na zatožni klopi se znajde Alexandre: Mila ga obtožuje posilstva. Staro resničnost čez noč zamenja nova, razmerja moči se porušijo, prihodnost je naenkrat črna luknja.

Uveljavljena francoska pisateljica Karine Tuil v nagrajenem romanu o uničujočih posledicah spolnega škandala, zlorabi moči in vplivu družbenih omrežij zareže v sivo cono spolnih odnosov in vas postavi v središče sodnega procesa. Komu boste verjeli?

Velasco, Stefanie de: Tigrovo mleko

14-letnici Nini in Jameelah se brezdelno potikata po poletnem Berlinu; govorita v svojem jeziku, kadita, se norčujeta iz mimoidočih, kradeta po trgovinah, za pogum pa pijeta tigrovo mleko: mešanico, sestavljeno iz mleka, soka marakuje in brendija. Nini je blondinka, priljubljena pri vrstnikih, nekoliko počasnejša, Jameelah, iraška begunka, pa brihtna punca, ki se v Nemčiji počuti doma in si želi postati državljanka. Toda to poletje se bo njun svet postavil na glavo in morali bosta sprejeti težke odločitve in mimogrede še odrasti. De Velasco je pisateljica hitrega tempa, eksplozivnega stila, z izrednim posluhom za sodobni govor najstnikov in z hipnotičnim vizualnim načinom pisanja.

POEZIJA

Dekleva, Milan: Nevidnosti

Nevidnosti so petindvajseta, jubilejna pesniška zbirka pesnika, pisatelja, dramatika, publicista, novinarja, urednika in komponista Milana Dekleve, ki je nastala kot avtorjev zelo osebni odziv na epidemijo. Napisana je bila v njenem prvem valu in je prežeta z občutjem negotovosti, občutjem, da človek ne nadzoruje ne vsemirja ne svojega lastnega življenja. Prav ta izgubljenost pa v Nevidnostih postane izhodišče, pravzaprav klic k poetizaciji sveta, k oblikovanju žareče in zveneče besede, ki je ustvarjalna samo zaradi lastne krhkosti in minljivosti. Nevidnosti, ki so med nami, pravzaprav kličejo k eksistenci, kot zapiše avtor spremne besede Dean Komel. Ne prikličejo le tistega, kar je nevidno v nas samih, kar morda skrivamo v sebi ali kar ostaja skrito pred drugimi. Nevidno, táko, da nas prebudi, je samo vprašanje, kdo sem. Tako nas nevidnosti v svojem klicanju preprosto učijo biti, z njimi se naučimo govoriti, povedo nam, kako je ljubiti.

Poezija je zakon! / [Boris A. Novak … [et al.] ; uredil Matej Krajnc]

45 avtorjev, 45 pesmi, ki so se brale v času karantene, v času petkovih protestov, v času, ko so potrebo po poeziji začutili celo nebralci.

STRIPI IN GRAFIČNI ROMANI

Adachitoka: Noragami : stray god

Araki, Hirohiko: Jojo’s bizarre adventure. Part 1, Phantom blood. [Book] 01

Araki, Hirohiko: Jojo’s bizarre adventure. Part 1, Phantom blood. [Book] 03

Kagyu, Kumo: Goblin slayer

Mitrevski, Ivan: Volkulja Bela in čarobni gozd : napeta ekokriminalka

Kako otrokom predstaviti okoljske probleme, ne da bi pri tem moralizirali ali pa bili banalni in osladni? Onesnaženje vod in zraka, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst, izginjanje biotske raznovrstnosti. Saj to niso teme za strip! Ali pač? Bum! Tres! Paf! Napeta ekokriminalka, v kateri nastopajo prefrigani poslovneži, pretkani politiki, evforični ekologi in seveda cel kup gozdnih živali. Strip, ki poskuša okoljske probleme predstaviti na zabaven način.

Muster, Miki: Chicago; Gladiator

Muster, Miki: Prazvitorepec

Muster, Miki: Rdeči kanjon; Šampion

Muster, Miki: Vitez ropar; Detektiv

Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik, najbolj znani stripovski junaki Mikija Mustra, v novi zbirki zaživijo v barvah.

Smiljanić, Zoran: Plečnik

Zgodovinar BLAŽ VURNIK in stripar ZORAN SMILJANIĆ sta se po stripovski biografiji Cankarja lotila še enega velikana slovenske kulture in ustvarila strip o Jožetu Plečniku – arhitektu, ki je v prvi polovici 20. stoletja s svojo arhitekturo močno zaznamoval videz slovenske prestolnice.

V stripu sledimo njegovi ustvarjalni poti, ki se je začela na Dunaju in nadaljevala v Pragi in rodni Ljubljani. Tu je imel priložnost ustvariti številne arhitekturne in urbanistične projekte – Jakopičevo sprehajališče, Trnovski pristan, Šuštarski most, Tromostovje, Peglezen, Narodno in univerzitetno knjižnico, Žale, Križanke in še mnoge druge. Strip pred nas razgrne nadvse bogat Plečnikov opus, hkrati pa v njem dodobra spoznamo tudi njegove osebne poglede na arhitekturo, njegovo naravo in značaj ter miselni svet intelektualca in umetnika, ki je bil mojster v ustvarjanju svojstvenih arhitekturnih vizij. V pripoved so vpleteni tudi odzivi okolice na Plečnikova dela ter dogodki, ki so zaznamovali njegovo življenje.

Scenarij Blaža Vurnika črpa iz bogate strokovne in znanstvene literature ter poglobljenega študija zapuščine, ki jo hrani Plečnikova hiša, iz česar je ustvarjena večplastna zgodba o Plečnikovi osebnosti in njegovih delih. Slednjo je Zoran Smiljanić prelil v strip ter se pri tem še posebej posvetil natančnemu izrisovanju Plečnikove arhitekture in vseh njenih raznolikih detajlov, po katerih je mojster tako slovel.

Plečnik nam v stripu zgodbo o svojem življenju pripoveduje sam ter pred nas postavlja svoj pogled na to, kdo je bil in kaj vse je ustvaril. Čas in okolje, v katerem je živel in delal, mu je uspelo preseči s pogumnimi odločitvami in predanostjo lastnim etičnim in umetniškim načelom. Plečnik se nam tako v tem delu razkrije kot polnokrven stripovski junak mnogoplastnih osebnostnih dimenzij, »kot slehernik, kot dokaz ali obet, da je mogoče iz sivega povprečja doseči barvite višave«.

Tardi, Jacques: Krik ljudstva

18. marca 1871 so ljudske množice v Parizu prevzele – in si vzele nazaj – oblast v mestu. Tako je nastala pariška komuna, upor ljudstva, ki je od spodaj navzgor želelo zgraditi drugačno družbo. Stripovski album Krik ljudstva, ki ga je po adaptaciji istoimenskega romana francoskega romanopisca in filmskega ustvarjalca Jeana Vautrina ustvaril priznani stripovski mojster Jacques Tardi, vešče prepleta razburljive osebne zgodbe glavnih protagonistov z zgodovinskimi dejstvi ter na izviren in zanimiv način osvetljuje revolucionarne dogodke v francoski prestolnici izpred 150 let.

Zgodba se začne ob zori pariške komune, ko v Seni odkrijejo truplo ženske, ki v roki drži skrivnostno stekleno oko s številko 13. Policijski komisar začne preiskavo, vendar ga bolj kot primer utopljenke skrbi nemirno vzdušje upora, ki se širi iz delavskih sosesk …

Delo, ki ga odlikuje značilna Tardijeva risarska virtuoznost, se tako v isti sapi bere kot prvovrstna kriminalka, napeta ljubezenska zgodba in veličastna zgodovinska drama, ki se odvija na pariških ulicah ob zvenu revolucionarnih pesmi in vzklikov upanja, obenem pa odpira dragocen razmislek o zgodovinskem pomenu (in mitu) pariške komune pa tudi današnjih družbenoekonomskih neenakostih in možnostih upora proti krivicam in nevzdržnosti trenutnega sistema.

STROKOVNA LITERATURA IN NELEPOSLOVJE

Bauer, Michael D.: Building secure servers with Linux : [tools & best practices for Bastion hosts]

Beighley, Lynn: Head first SQL : wouldn’t it be dreamy if there was a book that could teach me SQL without making me want to relocate to a remote island in the Pacific where there are no databases? It’s probably nothing but a fantasy —

Burdette, Lenny: The JavaScript pocket guide

Casciano, Chris: The CSS pocket guide : [covers CSS3 in depth]

Cederholm, Dan: Handcrafted CSS : more bulletproof web design : video edition : includes handcrafted CSS book and handcrafted CSS: bulletproof essentials DVD

Don’t panic : mobile developer’s guide to the galaxy / [editors Marco Tabor, Julian Harty, Izabella Balce]

Freeman, Elisabeth: Head first HTML with CSS & XHTML

Head First design patterns / Eric Freeman, Elisabeth Freeman, with Kathy Sierra and Burt Bates

Head first iPhone and iPad development / Tracey Pilone … [et al.]

Hyslop, Bruce: The HTML pocket guide : [covers HTML5 elements in depth]

Moncur, Michael G.: MySQL : your visual blueprint to open source database management

Pilone, Dan: Head first software development

Pine, Chris: Learn to program

Richardson, Jared R.: Ship it! : a practical guide to successful software projects

Siever, Ellen: Linux in a Nutshell : a desktop quick reference

Welsh, Matt: Running Linux

Kovač, Marko: Energetske potrebe človeštva skozi čas : od industrijske revolucije do civilizacije tipa I

Eberl, Ulrich: Life in 2050 : how we invent the future today

Munroe, Randall: Kaj pa, če? : resni znanstveni odgovori na trapasta hipotetična vprašanja

Munroe, Randall: Kako? : nori znanstveni nasveti za probleme iz stvarnega sveta

Odkritja in izumi : od prazgodovine do sodobnih časov / uredil Jörg Meidenbauer ; [prevedel Niki Neubauer]

Pseudoscience : the conspiracy against science / edited by Allison B. Kaufman and James C. Kaufman

The future book : challenge: future 2009/2010 / [editors Andreja Kodrin, Matevž Kmet ; photos Damjan Obal, C: F archive, Slovenia Tourism Board]

Berkopec, Aleš: Uporaba matematike z rešenimi primeri iz naravoslovja

Pilone, Tracey: Head first Algebra

Webb, James N.: Game theory : decisions, interaction and evolution

Yates, Kit: Matematika med življenjem in smrtjo : zakaj je matematika (skoraj) vse

Adelson, Edward: Get ready for physics

Levine, Aaron D.: Cloning : a beginner’s guide

Godinho, Sally: Ali je to vprašanje? : strategije postavljanja in spodbujanje vprašanj : preizkušeni nasveti in zamisli za učinkovito poučevanje

Ebner, Julia: V temi : skrito družbeno življenje ekstremistov

Harford, Tim: Kako števila pojasnjujejo svet : deset pravil, ki nam pomagajo uvideti števila in podatke v drugačni luči

Kepic Mohar, Alenka: Nevidna moč knjig : branje in učenje v digitalni dobi

Ridley, Matt: Kako inovacije spreminjajo svet in zakaj uspevajo v svobodni družbi

Testen, Janko: Ambrož Testen : umetniško samozavedanje poznega obdobja : Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, od 28. februarja do 5. maja 2019

Keber, Janez: Leksikon priimkov

Mihurko Poniž, Katja: Od lastnega glasu do lastne sobe : literarne ustvarjalke od začetkov do modernizma

Phillips, Tom: Ljudje : kratka zgodovina o tem, kako smo vse zamočili

Bassett, Richard: Zadnji dnevi v stari Evropi : Trst ’79, Dunaj ’85, Praga ’89

Dvořáková, Daniela: Barbara Celjska : črna kraljica : (1392-1451) : življenjska zgodba ogrske, rimsko-nemške in češke kraljice

Viri opisov: bukla.si, dobreknjige.si, emka.si, felix.si, galarna.si, miszalozba.com, slovenska-matica.si, sodobnost.com, stripburger.org, vilenica.si