JUNIJ–AVGUST 2022
KNJIŽNIČARKI PRIPOROČATA
McEwan, Ian: Stroji kot jaz: stroji kot jaz in ljudje kot vi
Nedorasli Charlie, ki se komaj preživlja s špekuliranjem na borzi, z materino zapuščino kupi enega prvih »sintetičnih ljudi« za komercialno rabo, Adama, in mu skupaj s svežo ljubeznijo, vase zaprto sosedo Mirando, izbere osebnost. Kmalu se izkaže, da je androida nemogoče »posedovati« in zgodi se ljubezenski trikotnik, Charlie izve Mirandino mračno skrivnost …
Le Tellier, Hervé: Anomalija
Desetega marca 2021 s pariškega letališča vzleti letalo na poti v New York; na krovu je 243 potnikov. Med letom naletijo na močno turbulenco, a po mučnem premetavanju pilotu uspe varno pristati. Pa vendar …
Tri mesece pozneje pa se zgodi nekaj nepredstavljivega, anomalija v vesoljnem redu, nenaraven pojav, ki ga ne zna nihče pojasniti, in 243 potnikom se življenje za vedno spremeni – prav tako pa tudi vsem drugim; anomalija zamaje temelje njihovega obstoja, vere, njihovih najosnovnejših prepričanj o zakonitostih našega sveta.
KNJIGA POLETJA
Benech, Clement: Slovensko poletje
Zgodba kratkega romana Slovensko poletje se z vrtoglavo hitrostjo v nekaj dneh odvije na Bledu in v Ljubljani, kjer mlad francoski par preživlja poletne počitnice in hkrati išče smisel svojega sobivanja. Študenta prestolnico in Bled ter njune znamenitosti slovenskemu bralcu predstavita skozi radovedni pogled tujca, ki gleda iste stvari kot mi, a jih seveda vidi malce drugače.
NOVOSTI
LEPOSLOVJE
Babnik, Gabriela: Tišina, polna vetra
Jeanne Duval in Charles Baudelaire sta se srečala leta 1842. Njuno razmerje je trajalo približno dvajset let in v tem času so nastale nekatere najslavnejše pesmi iz zbirke Rože zla. James MacManus v knjigi Black Venus (Črna Venera) omenja, da so skoraj vsi Baudelairovi biografi obsodili Jeanne Duval, ker naj bi uničila velikega pesnika. Med drugim naj bi ga varala z njegovimi prijatelji, zapravljala njegov denar in mu dostavljala opij. Toda roman Tišina, polna vetra še zdaleč ni faktografsko navajanje dejstev, skrbno je namreč reflektiran tudi arhaični izvor rasizma in negrofobije. Jeanne Duval tako ne predstavlja več halucinantne seksualne moči, pač pa je pesnikov odnos do muze dekonstruiran: črnka, eden od najplodnejših virov pesnikovega umetniškega ustvarjanja, ni več mešanica ravnodušne, na vse pripravljene in pokorne ženske, ki spodbuja fantazmatske nagone francoskega moškega, ampak gre za pristno srečanje med likoma. Njuno razmerje, ki ob koncu doživi zanimiv preobrat, je predstavljeno kot igra moči. Raziskana je zgodovina časa, v katerem sta živela, vpliv fotografije na upodabljanje ženskega akta, balonarstvo, preobrazba Haussmannovega Pariza, status pesnika v urbanem okolju, zgodovina tišine, estetika kolonialne domišljije, predvsem pa spolne in razredne razlike med Baudelairom in Jeanne Duval.
Božič, Peter: Ko oblasti sploh ni
Doslej neobjavljeni spominski zapisi pisatelja in enega glavnih predstavnikov absurdne dramatike pri nas Petra Božiča (1932–2009) Ko oblasti sploh ni nas popeljejo v Ljubljano petdesetih in šestdesetih let 20. stoletja, predvsem v družabno življenje umetnikov
Bralec dobi vpogled v pisateljsko eksistenco sredi kulturne politike Titovega režima, ko je bilo nekako tako, »da stvari živijo v več načinih, v več oblikah in so si za oster in logičen razum celo v čistem nasprotju«. Knjiga je pravo literarno pohajkovanje med raznimi lokali, kot so (bili) Mesing, Pod Skalco, Rio, Šumi, Union in Pri Mraku, pri tem pa se družimo na primer z avtorjem in zapisovalcem Petrom Božičem, pesnikom Gregorjem Strnišo, literarnim zgodovinarjem in filozofom Tarasom Kermaunerjem, pisateljema Vitomilom Zupanom in Marjanom Rožancem, pa še s kom, ki zaide v pisano in pogosto od debate razgreto družbo.
Čander, Mitja: Slepec
Vsak od nas bije svojo bitko, vsak je soočen z nečim, kar se mora naučiti premagati ali vsaj obvladovati. Tak je tudi protagonist romana Slepec, sicer uspešen urednik in literat, ki je že od otroštva slaboviden, a se nikoli zares ni vključil v skupnost slepih in slabovidnih, saj se ne počuti, da tja zares spada. Čander v tem avtobiografsko obarvanem romanu skozi različne protagonistove komentarje, razmisleke in predsodke prikazuje, kako zahtevno je vprašanje pripadnosti. Pokaže na paradoksalnost takega položaja in podreza v celoten spekter potlačenih čustev nekoga, ki se je celo življenje počutil nevrednega, pa tudi nekako drugačnega. Protagonist se sooča z agonijo, zadrego, strahom, pa tudi ihto in jezo; v vsakodnevnem življenju se na razne izzive odziva zelo različno, pri čemer ga nove stvari, kot so potovanja z letali, begajo, pritoževanje žene, da doma ne pomaga dovolj, pa razburja. Roman skozi posamezne epizode prikaže, kako se slabovidni spopadajo z ovirami in preprekami, na kakšen način so pogosto izključeni iz videče družbe in kako hitro se lahko človek iz ranljive skupine počuti brezupno odrinjenega na rob
Frančič, Franjo: Domovina, bleda mati
Najodmevnejši, nagrajeni, prevajani in aktualen roman Franja Frančiča.
Kultna zgodba osemdesetih.
Mračna, divje strastna, neizprosna.
Za roman Domovina, bleda mati, ki velja za njegovo najbolj razvpito delo, je Franjo Frančič leta 1986 prejel nagrado Zlata ptica.
Golob, Borut: Šala: kratka zgodovina smeha: 1987-2007
Kolektivni roman Šala je zmes adamičevske dokumentaristike in celinovskega sarkazma. Zgodba o ključnih dvajsetih letih globalizacije, pisana s tovarniške perspektive proletariata. O letu 1987 kot poslednjem izdihljaju nekdanjega socialističnega režima in o letu 2007 kot zadnjem letu pred zlomom neoliberalizma in krizo 2008. Posebna zanimivost romana je, da je pisan v prvi osebi množine, s čimer je avtor želel dati poudarek na generične zakonitosti neke družbe in ne na izkušnjo posameznega lika.
Gomboc, Mateja: Balada o drevesu
Roman je napisan v obliki prvoosebne pripovedi/izpovedi gimnazijke Ade, ki jo nekega torka doleti tragedija – njen fant Majk stori samomor. Ada prihaja iz urejene, a nekoliko hladne družine – dekle ima občutek, da sta starša sama sebi dovolj in v zvezi s hčerama le opravljata starševske dolžnosti. Ima pa topel odnos z mlajšo sestro, pa čeprav je le-ta njeno nasprotje – brezskrbna in družabna, zanjo je vse enostavno. V nasprotju z njo je Ada pretirano zaskrbljena, kot vrhunska violinistka pa za druženje niti nima časa.
Jelinčič, Dušan: Nocoj bom ubil Chomskega
Zgledni študent medicine sredi študija zapade v globoko eksistencialno krizo, ker se mu zdi študijski napor tako neznaten v primerjavi s širino sveta in vsega tistega, kar je mogoče v njem ustvariti. Zato se po pravkar opravljenem ključnem izpitu iz anatomije odloči oditi v tujsko legijo, dasiravno ve, da utegne storiti usodno napako. Tako se znajde sredi državljanske vojne v afriški državi Sierra Leone, najprej na eni, potem pa na drugi strani, in doživi nezamisljive grozote. Naposled odpotuje proti Senegalu, kjer ga pričaka skrivnostna naloga, ki ga kot vznemirjujoča neznanka, ki občasno prehaja v absolutno moro, nevidno spremlja na njegovi novi poti, ki ga zanese v misijon belih bratov na jugu države. A usoda, temna naloga, ki metaforično predstavlja težo bivanja pred usodnimi izbirami, je neprestano na preži in grozi, da bo uničila tisto, kar je pravkar nenadejano našel in kar mu kaže smer iz poti iskanja v pot ustvarjanja: prepovedano ljubezen …
Jontes, Gelč: Sreča na črepinjah
Knjiga je sestavljena iz enajstih novel in črtic, ki slikajo življenje v predmestju prestolnice na precej naturalističen način. V Mlekarici Johani spremljamo preračunljivo mlekarico, ki si na vse pretege želi postati mestna gospa, a ne gre vse čisto po njenih načrtih. Krik v Krakovski ulici pripoveduje o blagajniku, ki zaradi požrešnosti domačih namesto na slikarsko akademijo hodi v urad, a noče opustiti svojih sanj, Junaštvo in smrt starega žandarja pa o pogumnem Andreju, ki se nikomur ne zdi preveč bister in je zato postavljen pred mnoge preizkušnje. To je le nekaj izmed najbolj znanih zgodb, ki navdušujejo z izdelanimi liki, podobami življenja na obrobju in prepoznavnega sloga.
Karlin, Alma M.: Malik
Malik je usodni simbol, ki že stoletja varuje inkovsko kraljestvo sonca. S smrtjo zadnjega inkovskega kralja umre tudi skrivnost njegovega porekla. Kipec malika se znajde se v rokah nemškega raziskovalca, ki prepozna njegov izvor in ga skrbno varuje. A zlonosni kipec vsakemu, ki ga poseduje, prinaša nesrečo in smrt … Eksotično prizorišče in napeto dogajanje Alminega najljubšega lastnega romana predstavljata vozovnico za nepozabno potovanje v pozabljene svetove mita, ki se jih komajda še spominjamo, a so v globočinah naše zavesti tako zelo prisotni.
Kobal, Aleksij: Topologija Zlatoroga
Zgodba postavi bralca neposredno v središče dogajanja – bolnišnično sobo, kjer prvoosebnega pripovedovalca, fotografa oglaševalske agencije, izprašujeta psihiater in policijski inšpektor. Odtod se postopa luščijo plast dogodkov, ki so ga tja pripeljali: agencija s pretvezo fotoseanse pošlje fotografa, da bi navezal stik s skrivnostno Enio, eno redkih, ki naj bi imela natančne podatke o skrivnostni, komaj dostopni, a rajski gorski planini. Medtem ko se v ozadju bije boj za podreditev planinske idile, se začne tudi junakov boj z lastnimi podobami in odsevi. V ozadju se med agencijo, lokalnimi trentarsko-bohinjskimi veljaki in drugimi akterji trguje z dovoljenji za pozidavo osrčja Alpskega narodnega parka in bije boj za gradnjo počitniške vasice, ki bi udenarila planinsko idilo, kot se izkaže pozneje, pa gredo resnični interesi še mnogo dlje.
Kodrič Filipić, Neli: Fronta
Fronta je razgiban detektivski in pustolovski roman, ki pripoveduje zgodbo o petih najstnikih: Soški, Luni, Vanji, Benu in Karlu, ki sem med poletnimi počitnicami vsak po svoje dolgočasijo, dokler jih Soška s svojo brezmejno energijo in radovednostjo ne zaplete v lov na pogrešanega Severa Juga.
Kar se na začetku zdi kot kratkočasno razvozlavanje uganke, s katerimi skuša Soška pritegniti uporabnike svoje radijske aplikacije Fronta, se kmalu prelevi v igro mačke z mišjo, ki druščino »kameradov« pripelje do številnih spoznanj o sebi in drugih ter novih izkušenj, zaradi katerih bo to morda zadnje poletje njihovega otroštva. To je mladinski roman, ki v ospredje postavlja najstnike, njihovo doživljanje sodobnega sveta in njihove načine komunikacije. V njem igrajo glavno vlogo pametni telefoni, staršev pa dobesedno ni.
Kralj, Lado: Ne bom se več drsal na bajerju
Roman se dogaja v času od italijanske okupacije do petdesetih let v Ljubljani, natančneje v Šiški, kjer stoji znameniti grad Jama, v katerem je samostan šolskih sester. Te vodijo dekliško internatsko šolo, ki jo obiskuje tudi Eva Verdonik. Vanjo se zaljubi najstnik Ivan Knez, ki deluje kot kurir za vosovce. Vsak od njiju ima svojega zaščitnika, on likvidatorja izdajalcev Kundeta, ona pa kar samo Jago babo. Ozračje je napeto in situacija nevarna, saj Italijani v imenu velike fašistične ideje Slovence pobijajo ali pa jih odvažajo v koncentracijska taborišča, kjer jih pogosto čaka prav tako žalostna usoda. Kot da to ne bi bilo dovolj, se začne za Evo ozirati še italijanski poročnik Tartaglia. Kljub težki tematiki je Kralj v svojem slogu gibek, sproščen, včasih celo ironičen.
Lapuh Maležič, Jedrt: Križci, krožci
»Katera je zdaj tukaj mama?« je vprašanje, ki se ne pojavi zgolj v trenutku, ko se mora Giga soočiti s prepovedjo približevanja svojemu otroku, temveč je njeno zvezo z Alino spremljalo že vse od Zarjinega rojstva. Zdaj je družina, ki se je nekoč borila za enakost v svetu heteroseksualnih staršev, razpadla na dve mami, dva doma in Urbana, Alininega novega partnerja, kar je Gigo pahnilo v depresijo in povzročilo njen razhod s preveč utesnjujočo lezbično sceno. Ampak najprej je v pandemični prestolnici poskrbela še za največjo polomijo najdaljše noči. Duhovit in kritičen roman Križci krožci pokaže, da ima tudi najnesrečnejši konec lahko najlepši začetek.
Maj, Jadran: Vanatinajski rokopis
Nenavadni prvenec Jadrana Maja je vse prej kot tipičen slovenski roman. Bralca popelje na fantastično popotovanje od konca sveta, do začetka neke nove stvarnosti, ki se pred očmi prvoosebnega pripovedovalca nepredvidljivo sestavlja iz ruševin preteklosti. Vrstijo se dežele in mesta, ki imajo še vedno stara imena, čeprav jih neka nepojasnjena sila nenehno prestavlja na nove koordinate. V duhu eshatološkega nadrealizma in v družbi sanjskih prikazni je glavni junak prepuščen nezavednim tokovom, ki ga na poti brez voznega reda nezaustavljivo vodijo proti cilju, ki je morda samo utvara.
Vanatinajski rokopis je pustolovščina za neustrašne raziskovalce mističnih brezpotij in bralce, ki za svoja potovanja ne potrebujejo trdnih tal.
Mastnak, Tanja: Alternativni ukrep
Solange ima premišljeno taktiko, kako čim bolj neopazno prebroditi gimnazijska leta. A ko jo Peterček, učitelj športne vzgoje, zagleda z džolijem v roki, gre naenkrat vse narobe. Njena edina prijateljica Nina se ne oglaša na telefon. Biologarca jo obdolži prepisovanja, kar je absurdno, če itak pišeš šus. Papi pa kar sanja, kako bo njegova srčica študirala medicino. In v šoli si zamislijo še alternativni ukrep. Solange naj bi skrbela za betežno starko, ki okreva po operaciji.
Simoniti, Veronika: Fugato: oblike bega
Fugato je tretja zbirka kratkih zgodb pisateljice Veronike Simoniti. Kot pove že podnaslov, Oblike bega, zgodbe tematizirajo takšne in drugačne migracije, umike, beg in tudi iskanje. Še zlasti iskanje svobode. Eksistenca brez svobode je dokončno razvrednotenje človeškosti. Zgodbe Veronike Simoniti ponavljajo (in, seveda, kot v Bachovi umetnosti fuge), variirajo, transponirajo, preigravajo in orkestrirajo to spoznanje.
Beg v njenih zgodbah ni beganje, ampak način osvobajanja. Ni umik pred odgovornostjo, ampak obramba človekovega dostojanstva, ozemlja, kjer je še mogoče izbirati in s tem v svoje bivanje vključevati možnost drugačnega.
Sosič, Marko: Samotne ljubezni
Morje, svetloba, mesto Trst, tržaški Slovenci … vse to so stalnice proze Marka Sosiča (1958–2021). Zdi se, da je vse življenje pisal eno samo knjigo, v kateri so se prepletali in zapletali isti junaki, nad katerimi je svetilo isto močno primorsko sonce. Le kratki so bili izleti drugam, predvsem v Bosno v romanu Kruh, prah. Pisatelj ne odkriva manj znanih kotičkov sveta, nasprotno, njegovo oko natančno detektira vsak detajl najbolj domačega okolja, ki prav zaradi tega postane univerzalno – velika svetovna literatura. Zbirka kratke proze Samotne ljubezni nadaljuje zgodbo Sosičevega opusa. Je njegovo zadnje, posmrtno objavljeno delo.
Sosič, Sarival: Sin in sin
»Novo jutro se je počasi približevalo, v deželi jeseni in zime je bilo to jutro prijetno hladno, v deželi pomladi in poletja je bilo to jutro prijetno hladno, kako se narava v zgodnjih jutrih umiri, kako pazljivo nastaja dan, sem razmišljal jaz drugi sin, in kako se narava upočasni, kako se občutki drugače izostrijo, ko se luna odmakne soncu, sem razmišljal jaz prvi sin, posebna tišina nastaja takrat, a tokrat tišine ni bilo, še vedno je bila glasba in prav tisto jutro se je glasba iz dežele večne jeseni in zime in iz dežele večne pomladi in poletja pričela združevati, zlivala se je v eno samo tonsko sozvočje, v prepletenost vseh mogočih tonskih sestavov, raznovrstnih odnosov in najrazličnejših kompozicij, glasba obeh dežel se je združila in postala slišna od enega konca, torej od neprehodnih gora vse tja do nepreglednega gozda […]«
Svetek, Irena: Beli volk
Beli volk je nova psihološka kriminalka Irene Svetek, druga v seriji po lanski uspešnici Rdeča kapica, v kateri smo spoznali tožilca Mia Aurellija in po kateri se bo snemala televizijska serija v produkciji medijske hiše Pro Plus. Tokrat je okvir zgodbe močno vpet v staroslovansko mitološko izročilo, v Kočevskem rogu namreč odkrijejo golo truplo ženske, ki ji obraz prekriva zlovešča maska v obliki volčje glave.
Vzdušje romana je prav zaradi mitološkega ozadja strašljivo, temačno, nenehno se zdi, da na nas s strani prežijo krvoločni volkovi, ob tem pa se seveda vedno bolj zavedamo, da znajo še bolj krvoločni biti kar ljudje sami. Veliko o tem pove že ugotovitev, da ima žrtev na rami človeški ugriz in da je bila posiljena. Med raziskavo seveda na plano privrejo družinske skrivnosti, ki jih skrbno čuvata žrtvina starša, Mokoš in Perun, ob tem pa se razkrijejo še številne druge povezave, grehov iz preteklosti, pa tudi neka na videz nepovezana preprodajalska mreža, kjer se prav tako pojavi beli volk – v obliki zasvojljivega belega prahu.
Štefanec, Davorka: Strašilka
Alba je na svoji zadnji misiji, preden postane najmlajša vladarica Podsveta. Le še lepega, prijaznega in priljubljenega Oliverja mora rešiti, pa bo. Nalogo sicer uspešno opravi, a kaj, ko s tem, ko rešuje Oliverjevo šibko srce, neizogibno izgublja voljo, da bi zapustila Medsvet, Oliverja in njegovo družino. Vname se mlada ljubezen, ki se zdi povsem nemogoča, Alba, razpeta med dva svetova, pa je prisiljena sprejeti težko odločitev.
Šteger, Aleš: Bogovi se nam smejijo
V knjigi se avtor poigrava z grškimi miti, ki jih skozi sodobne in aktualne zgodbe zapisuje na novo, v drugačnih kontekstih. Pri tem avtor pojasnjuje: »Čeprav je dogajanje vseh novel postavljeno v današnji čas, skozi usode odmevajo zgodbe starih grških mitov o Evropi, Prometeju, Narcisu, Orfeju, Meduzi in Ikarju. Smo v svetu, ki so ga bogovi zapustili, res tako daleč od časov, ko je njihov milostni nasmeh ali posmehljivi krohot vladal človekovi usodi?«
Vsaka od zgodb je presenetljiva in aktualna, osredotočajo pa se na človeške odnose, strasti, hrepenenja, želje, travme, prav tako kot originalni miti.
Vokač, Zlata: Marpurgi
Zlati Vokač Medic se je nekoč ob prebiranju zgodovinskih študij o srednjeveškem Mariboru v spomnil vtisnil stavek: »Marburg, pomembno srednjeveško mesto, je bilo strpno in napredno mesto, saj je imelo vedno odprta vrata za begunce iz drugih dežel.« Takrat je začel nastajati roman Marpurgi, izjemen poklon Mariboru in judovski skupnosti v njem, hvalnica duhovni svobodi in neodvisnosti, intelektualno branje o usodi srednjeveškega izobraženca ter dragocen dokument zgodovinskega dogajanja ob koncu 15. stoletja.
Aust, Kurt: Mrtvi tek
Preživetje Tour de France ni samo po sebi umevno. Erik Norse to ve. Kot pomožni kolesar moštva Bank White-Team se prvič udeleži največje dirke na svetu. Trije tedni pulza, hitrosti in bolečine, kjer vsi pazijo na vse. Erik pa ima poleg tega, da pomaga kapetanu moštva osvojiti rumeno majico, še skrivno nalogo. Med 200 udeleženci je namreč tudi tisti, ki je ubil kolesarskega mehanika Louisa Bardouxa. Vedel je preveč o umazani igri v kolesarskem svetu. Policija pa je Erika bolj ali manj prisilila, naj ji pomaga pri preiskavi. Z nečim ga držijo v šahu. Mrtvi tek je triler o Touru de France. Govori o dopingu, podkupovanju in prirejanju rezultatov – in nagli smrti.
Ballerini, Luigi: Vsak trenutek šteje
Vsak trenutek šteje je mladinski problemski roman, namenjen zrelemu bralcu. V zgodbi spremljamo zadnji dan življenja glavnega protagonista Giacoma (Mina), ki sveže zaljubljen v Martino po zaključku mature komaj čaka na počitnice s prijatelji. Čeprav ga že cel dan spremlja glavobol, ga to ne skrbi preveč, izposodi si očetov avto in se s prijateljem Fabionom (Fabom) poda na dolgo vožnjo proti Gallipoliju. A Giacomo tja nikoli ne prispe.
Bardugo, Leigh: Senca in kost
Ravka je obdana s sovražniki, na dva dela pa jo seka Senčna globel, v kateri mrgoli ljudožerskih pošasti. Usoda Ravke je na ramenih Aline Starkov, ki med reševanjem svojega prijatelja v sebi odkrije nenavadno moč. Ta bi utegnila biti ključ do osvoboditve v vojni opustošene domovine. Odpeljejo jo na kraljevi dvor, da bi jo izurili za pripadnico griš, ki jih vodi skrivnostni Temačnik. A v tem razkošnem svetu nič ni tako, kot se zdi. Nanjo se grozeče zgrinja tema in od njene moči je odvisno vse kraljestvo.
Bobić-Mojsilović, Mirjana: Abeceda mojega življenja
Vesna, Beograjčanka na pragu petdesetih, ki jo je mož zapustil zaradi mlajše izbranke, pospravlja njegove osebne stvari in čaka, da bo zvečer prišel ponje. Napetost in napade panike poskuša umiriti tako, da v razmišljanjih išče proste asociacije za vsako črko abecede (takšna je tudi struktura romana) in ob tem analizira svoje preteklo življenje. Zgodba se razplete z zadnjo črko abecede, ko protagonistka predela svoje travme in zbere dovolj poguma za dokončno slovo.
Cognetti, Paolo: Divji deček: gorski dnevnik
Tridesetletnik, težka zima, občutek, da ne gre nikamor. »Počutil sem se nemočen, zmeden in potrt. Predvsem pa nisem pisal, kar je zame, kot da ne bi spal ali jedel.« Paolo Cognetti se takole spominja življenjske krize, ki ga je odgnala iz rodnega Milana za dolgo sezono v visokogorsko kočo, v iskanje novih začetkov.
Branje Henryja Davida Thoreauja in Maria Rigonija Sterna, raziskovanje divjega sveta, soočenje s samoto, srečanja in prijateljstva z gorjani v dnevniškem zapisu pristne bivanjske pustolovščine, ki bralca osvobaja in navdihuje.
Collins, Suzanne: Balada o pticah pevkah in kačah
Napočil je praznik žetve in z njo desete Igre lakote. Osemnajstletni Coriolanus Snow se v Kapitolu pripravlja, da bo zaslovel kot mentor na igrah. Nekoč mogočno družino Snow so udarili hudi časi. Usoda družine je odvisna od Coriolanusa, ki bo moral premagati, nadkriliti in pretentati sošolce, če bo kot mentor želel dobiti igre.
Usoda mu ni naklonjena – dodelili so mu tributko iz dvanajstega okrožja. Kakšno ponižanje! Toda ko se v areni bije neizprosen spopad na življenje in smrt, Coriolanus počasi spoznava, da mu ni tako vseeno zanjo, kot je sprva mislil. Želi si zmagati za vsako ceno, zato se bo moral odločiti, ali naj igra po pravilih ali ne.
Dickner, Nicolas: Šest stopenj svobode
Šest stopenj svobode je zgodba o dekletu, ki si želi razširiti meje svojega sveta in človeškega izkustva, o hekerju, ki hoče optimizirati svetovni promet, o policijski uslužbenki, ki sanja, da bi enkrat za vselej opravila z geografijo, o fantomskem zabojniku, ki po morjih in računalniških zaslonih buri življenje in domišljijo, pa tudi o dementnem sedemdesetletniku in bipolarni kompulzivni nakupovalki.
Dinev, Dimitré: Luč nad glavo
Nova zbirka kratkih zgodb Dimitra Dineva, ki na prepoznaven in nezamenljiv način celo o tragičnih dogodkih pripoveduje v ironičnem in humornem tonu.
Docuk, Darja: Glas
Saša na videz nepoškodovana preživi teroristični bombni napad, a usodna vožnja z moskovskim podzemnim vlakom na njej pusti globoke duševne rane. Njeni starši je ne razumejo in ji ne znajo pomagati, zato se preseli k babici v Kaliningrad. Tam se včlani v knjižni klub, ki ga obiskujejo njeni vrstniki. Vsak po svoje oškodovan, vsak s svojo bolečino. Z njihovo in babičino pomočjo se ji uspe počasi izviti iz primeža hromečega strahu.
Durrell, Lawrence: Avignonski kvintet.
Avignonski kvintet sestavlja pet knjig, ki so bile v izvirniku objavljene med letoma 1974 in 1985, in sicer Monsieur ali Vladar teme, Livia ali Živ pokopan, Constance ali Urjenje v samoti, Sebastian ali Prevlada strasti in Kvinkus ali Razparačeva zgodba.
Zgodba se odvija pred in med drugo svetovno vojno, največ v Franciji, Egiptu in Švici, pripovedovalci pa so različni in si celo nasprotujejo ali zagotavljajo, da so samo ustvarili druge like. Gre za eksperimentalno delo, ki navdušuje in preseneča na vsakem koraku.
Green, John: Will Grayson, Will Grayson
Na neko hladno noč in v najbolj nenavadnem delu Chicaga se križajp poti dveh neznancev. Dva vrstnika iz zelo različnih okolij se kar naenkrat znajdeta na nepričakovani skupni poti, polni epskih preobratov.
Kankimäki, Mia: Ženske, na katere mislim ponoči
V uvodu avtorica napiše, da se je v neprespanih nočeh, v katerih je premagovala tesnobo samske štiridesetletnice brez otrok, reševala z raziskovanjem usod žensk, ki so premikale meje mogočega in se pogumno podale samospoznavanju naproti. Te njene duhovne vodnice, nekatere bolj, druge manj slavne popotnice, pisateljice, umetnice iz preteklosti so zaslužne, da se je tudi Mia odpravila na potovanja v dežele, kjer so te ženske bivale, ustvarjale, iskale smisel življenja. Pisateljica svoje popotne pustolovščine prepleta z biografijami žensk, ki so za tiste čase počele resnično neverjetne stvari, katere presenečajo še dandanes. Življenjske zgodbe Karen Blixen, Nellie Bly, Isabelle Bird in mnogih drugih sporočajo, da so ženske močna, iznajdljiva bitja, zmožna preseganja dodeljenih jim vlog ter iskalke izvirnih poti samorealizacije.
King, Stephen: Obstati
Najbolj kulten Kingov roman, njegova slovenska izdaja pa se v dveh knjigah pne na slabih 1500 straneh. Zgodba je srhljivo aktualna, čeprav je bil roman prvič izdan že leta 1978 – zaradi pobega iz laboratorija se po svetu razširi uničujoča bolezen, imenovana Kapitan Trips, ki povzroča 99,4-odstotno smrtnost. Peščica preživelih je prestrašena, osupla in nujno potrebuje vodjo. Vznikneta dva, starka Mati Abagail, ki jih prepriča, da ustvarijo miroljubno skupnost, in Randall Flagg, znan tudi kot črni mož, ki spodbuja kaos in nasilje.
Levy, Marc: Zaljubljeni duh
Thomas je nadarjen pianist in redno nastopa na svetovnih koncertnih odrih. V osebnem življenju pa nikakor ne najde sreče. Nekega dne ga nagovori duh pokojnega očeta. Duh očeta, ki je umrl pred petimi leti, ima prošnjo zanj in Thomas se odpravi v San Francisco, da mu izpolni zadnjo željo. S tem pa se pustolovščina šele začne – Thomas namreč spozna žensko, v katero je bil njegov oče skrivaj zaljubljen, in njeno hčer.
Majić, Miodrag: Otroci zla
V Beogradu umorijo poslanca Radovana Kovača, tajkuna in političnega favorita na bližajočih se parlamentarnih volitvah. Policija presenetljivo hitro za umor obtoži Kovačevega varnostnika in vsi se trudijo škandal pomesti pod preprogo. Odvetnik Nikola Bobić prevzame vlogo mladeničevega zagovornika, saj ne more verjeti, da bi politika ubil predani varnostnik, ki mu je pred kratkim rešil življenje. Loti se raziskovanja in koščki sestavljanke ga počasi pripeljejo do vojne v 90. letih.
McCall Smith, Alexander: Oddelek za občutljive zločine
Detektiv Ulf Varg, zaposlen na malmöjskem Oddelku za občutljive zločine, kjer obravnavajo najbolj nenavadne primere na Švedskem, se v prvem delu humorne detektivske serije skupaj s svojimi sodelavci sooči kar s tremi občutljivimi primeri, ki vključujejo vse od vboda na nenavadnem mestu pa do srhljivega nočnega dogajanja v obmorskem letovišču.
McCall Smith, Alexander: Nadarjeni gospod Varg
Detektiv Ulf Varg, zaposlen v malmöjskem Oddelku za občutljive zločine, kjer obravnavajo najbolj nenavadne primere na Švedskem, se tokrat spoprime s primerom anonimnega izsiljevanja zloglasnega pisatelja Nilska Personna-Cederströma. Preiskati bo moral vse zamolčane skrivnosti možatega pisca in ugotoviti, kdo in zakaj izsiljuje prozaista, ki so ga mediji oklicali za švedskega Hemingwaya.
Miller, Madeline: Ahilova pesem
Grčija za časa herojev. Mladi princ Patroklos, še ves zelen, je izgnan v kraljestvo Ftija, kjer živi v senci kralja Peleja in njegovega zlatega sina Ahila. Ahil, najboljši vseh Grkov, je vse, kar Patroklos ni: močan, lep, otrok boginje. A mladeniča z nasprotnih bregov povežejo nepredvidljive niti usode … Ahil vzame izobčenega in zasmehovanega princa pod svoje okrilje, začetna zadržanost kmalu vzcveti v trdno prijateljstvo. Pod budnim očesom kentavra Kirona zrasteta v mlada moška, spretna v veščini bojevanja in zdravilstva.
Owens, Delia: Tam, kjer pojejo raki
Po tihem mestecu ob Barkleyjevem zalivu na obali Severne Karoline že leta krožijo govorice o skrivnostni močvirki. Ko proti koncu leta 1969 najdejo truplo Chasa Andrewsa, meščani za njegovo smrt osumijo prav njo, Kyo Clark. Toda Kya ni, kar o njej govorijo. Občutljivo in inteligentno dekle je leta preživelo samo v močvirju, ki mu pravi dom. Njeni edini prijatelji so bili galebi, učiteljica pa narava. Potem pa je prišel čas, ko je zahrepenela po človeškem dotiku in po tem, da bi jo imel kdo rad. Ko dva mladeniča iz mesta pritegne njena divja lepota, se Kya odpre novemu življenju – dokler se ne zgodi nepredstavljivo.
Paasilinna, Arto: Nerodni angel varuh
Angelu novincu Sulu Auvinenu so v raju pravkar naložili prvo nalogo: bedeti mora nad Aarom Korhonenom. Pred kratkim upokojeni brezskrbni štiridesetletnik se zdi Sulu mala malica. Nebeško varovanje pa se izkaže za težko službo, in naenkrat gre Aaru vse narobe, nanj se kopiči nesreča za nesrečo. Že kaže, da bo šlo dobesedno vse k hudiču. Bo nerodni angel varuh lahko kos zlodeju?
Pirzad, Zuya: Trpek okus kakijev
Trpek okus kakijev je zbir kratkih zgodb, ki se nespregledljivo prepletajo in rastejo iz glasu njega in nje. S prodorno ostjo, a hkrati nežno silo pisateljica odstira tančine parov in posameznikov, trka ob udarce nezvestobe, neutolažljivo željo po emancipiranem obstoju, ljubezen, stkano iz povsem prvega srečanja, in razhode, ki žuljavo krenejo v dalj.
Ne glede na določene kulturne značilnosti, ki nas skozi nizanje zgodb o parih in posamezniku opominjajo, da se gibljemo v Iranu, je pisanje Pirzadove tako dosledno življenju, da bi se ljubezenske zgodbe lahko dogajale kjerkoli. To pa zato, ker so preprosto tako človeške. Z njihovim koncem pa nam avtorica daje upanje tudi na nov začetek.
Po toku navzgor: antologija sodobne kratke proze severnoameriških Indijancev
Gre za zgodbe, ki nas potegnejo v popolnoma drug svet, kjer so ljudje veliko bolj občutljivi za dogajanja v naravi in za vse, kar se lahko v naravi zgodi čudežnega. Ljudje izginjajo in se pojavljajo. V ozadju so sile, ki nas v življenju včasih zapeljejo na popolnoma neznane pot. Besede so odveč, razen če imamo za povedati kaj pomembnega. Ni potrebno, da je vse razkrito, da se vse pove in pojasni. Marsikaj obstane v zraku, med dvema ali več ljudmi. Tudi konci zgodb največkrat ne razkrijejo vsega. Ve pa se, da se ljudje zavedajo, da lahko preživijo samo v sožitju z drugimi ljudmi in naravo. Ko pride pravi trenutek, pa se védenje prenaša med generacijami z zgodbami. Z zgodbami se dotaknemo ljudi in v njih zanetimo iskrico volje do preživetja in upora. Vidimo, da se vse da, da nobena stvar ni tako grozna, kot se zdi, če se le prepustimo naravnemu toku dogodkov. Ob tem pa ne smemo zatajiti svojega bistva in se upreti, če kdo želi, da bi nekje na poti življenja izgubili svoje bistvo. Izjemne zgodbe izjemnih ljudi z izjemnim občutkov za življenje samo. Ni lahko, je pa lepo.
Powers, Richard: Razvejenje
Kaj imajo skupnega umetnik Nicholas Hoel, inženirka Mimi Ma, profesor psihologije Adam Appich, odvetnik Ray Brinkman in stenografka Dorothy Cazaly, vietnamski veteran Douglas Pavlicek, invalidni računalniški genij Neelay Mehta, botaničarka Patricia Westerford in študentka aktuarskih ved Olivia Vandergriff? Vsak na svojem koncu ameriške celine živijo povsem različna življenja, toda življenje vsakega od njih se v nekem obdobju osebne zgodovine poveže z drevesi, čudežnimi bitji, ki že milijone let pretvarjajo ogljikov dioksid in vodo v organske snovi ter na Zemlji ustvarjajo pogoje za življenje. Spoznanje teh povezav in usoda jih v nekem trenutku povežeta v vrtinec dogodkov, v katerem nekateri umrejo, nekateri končajo v zaporu, nekateri dosežejo svetoven sloves, nekateri pa le za vse življenje spremenijo svoj pogled na svet ter vlogo človeka in tehnologije v njem.
Sabaliauskaite, Kristina: Petrova imperatorica
Piše se leto 1727. Ura bije devet zvečer. V času, ko dvor spi, se najvplivnejša ženska Ruskega imperija v predsmrtni vročici prepušča spominom, precej drugačnim od zapisov v zgodovinskih učbenikih.
Voltaire je njeno zgodbo imenoval »najbolj neverjeten vzpon 18. stoletja« in v njej prepoznal uresničenje Pepelkinih sanj. A resničnost je bila daleč od pravljice: življenje Marte Helene Skowrońske, ženske mnogih imen in vlog, je bilo zaznamovano z nasiljem časa in prostora. Petrova imperatorica, zgodovinski roman litovske pisateljice Kristine Sabaliauskaitė, opisuje nenavadno usodo litovsko-poljske plemkinje, ki se je v zgodovino zapisala kot prva ruska imperatorica Katarina I. (1684–1727). Prvoosebno zapisani biografski roman je nastal na podlagi avtoričinih večletnih preučevanj zgodovinskih in literarnih virov ter ohranjene Katarinine korespondence.
Slocum, Joshua: Sam z jadrnico okoli sveta
Resnična zgodba človeka, ki je prvi sam objadral svet, je polna navdihujočih dogodivščin. Joshua Slocum je uspel uresničiti izziv, ki je dolgo veljal za nemogočega in pričujoči zapisi z njegovega potovanja to slikovito dokazujejo. Med svojim zgodovinskim podvigom je bil izpostavljen številnim nevarnostim, v Gibraltarju so ga lovili pirati in na odprtem morju so ga pogosto izčrpavale nepojmljive nevihte. Na poti je spoznal nadvse različne ljudi, od Roberta Louisa Stevensona v Samoi, do tako imenovanega Črnega Petra, “najhujšega morilca v Tierra del Fuego”.
Soukupová, Petra: Morje
V središču pripovedi se vrtinčijo življenjske zgodbe ljudi, v katerih se lahko prepoznamo tudi sami, sicer članov iste družine, ampak svetlobna leta oddaljenih drug od drugega. Njihove odtujene poti se končno pristno prekrižajo na bolj ali manj naključnem počitniškem potovanju na morje. Skozi avtoričin sočen in duhovit slog se na tem osebnostnem srečanju potopimo v presenetljivo intimno razumevanje medosebnih odnosov in spoznamo nezmožnost osrečujoče komunikacije, tudi znotraj najožje družine.
Spiegel, Renia: Renjin dnevnik : 1939‒1942
Rodila se je v judovski družini na Poljskem leta 1924, dnevnik pa je začela pisati tik pred nemško in sovjetsko invazijo na Poljsko leta 1939 in ga piše vse do julija leta 1942.
Piše o vsakdanjem življenju med okupacijo, o šoli, težavah s prijateljicami, prvi ljubezni, neznosni bolečini ob ločitvi od matere, hrepenenju po miru. Dogodke prepreda s svojo premišljujočo, jedko in presenetljivo zrelo poezijo. Zaključi se julija leta 1942 z zapisom Renjinega fanta, potem ko njo ubijejo Nemci.
Strugackij, Arkadij Natanovič: Težko je biti bog
Iz visoko razvite humane družbe na Zemlji pošiljajo na potovanja po vesolju strokovnjake Inštituta za eksperimentalno zgodovino, ki obiskujejo naseljene planete drugih osončij. Na enem od njih humanoidni prebivalci še vedno tičijo v primežu pohlepa in okrutnega medsebojnega obračunavanja. V tem okolju zemeljske prišleke večstoletna prednost v akumulaciji znanja, razvijanju spretnosti in uporabi tehnologije obdaja z bleskom vsemogočnih božanstev. Vendar morajo ostati v temačni skupnosti zgolj opazovalci, saj vedo, da je napredek v razvoju skupinske zavesti proces, ki ga ne gre prehitevati. Ukrepajo samo takrat, ko pred nasiljem rešujejo izjemne posameznike, napadene zaradi njihovih dosežkov, ki izstopajo iz splošnega mračnjaštva.
Tschida, Sam: Siri, kdo sem?
Milenijka Mia, ki doživi izgubo spomina, si prizadeva s pomočjo svojega Instagram profila zlepiti drobce razbite identitete. Odličen mladinski roman o plusih in minusih kulture spletnih vplivnic in vplivnežev, humoren, trendovski, s pravo kombinacijo lahkotnosti, satire in detektivske žilice.
LITERATURA V TUJIH JEZIKIH
Kuang, Rebecca F.: The dragon republic
POEZIJA
Svetel, Ana: Marmor
Druga pesniška zbirka Ane Svetel Marmor prihaja po odlično sprejetem pesniškem prvencu Lepo in prav in veliki kratkoprozni uspešnici Dobra družba, zato s sabo nosi določena pričakovanja, ki jih avtorica zlahka doseže in preseže. Zbirka je kot izklesana iz marmorja, ki ji daje naslov, pesmi se zdijo kot majceni kipci trenutkov, občutkov, kot želje, ki se ali izpolnijo ali pa jih odnesejo valovi.
Petrarca, Francesco: Canzoniere: rerum vulgarium fragmenta
Zbirka Canzoniere je eden največjih spomenikov svetovne književnosti in osrednje – bolj ali manj vseživljenjsko – delo znamenitega renesančnega pesnika Francesca Petrarce. Integralna dvojezična slovenska izdaja v dveh zvezkih vsebuje 366 pesmi na več kot 1000 straneh. Opremljena je z uvodom, prevajalčevimi pojasnili in izčrpnimi opombami.
Forché, Carolyn: Kamnolom duš
Ustvarjalnost Carolyn Forché močno zaznamuje njena humanitarna izkušnja, saj že več kot štiri desetletja s svojimi pesmimi budi zaspanega, v udobju živečega bralca, pri čemer se močno naslanja na pričevanja in izkušnje drugih. Njena poezija pričevanja, razpeta med grozotami Auschwitza in prebežniki na reki Rio Grande, intenzivno in iskreno razpira bolečino in trpljenje, zato so jo številni kritiki imenovali za politično pesnico, ker je natančna opazovalka nasilja in groze časa.
Różycki, Tomasz: Teorija praznine
Prevladujoče občutje pesmi, ki pogosto izhajajo iz konkretnega okolja, usod ljudi v njem, tudi zgodovine, življenjskih situacij, vedno pa razkrivajo pesnikov posluh za detajl, je melanholija, ki se občasno prevesi v katastrofičnost. Za videnjem stvarnosti vedno tiči transcendenca; druga stran realističnosti opisa so sanje, fantazije, halucinacije. Izpostavljene teme so ljubezen, smrt, potovanje, vse do spominov na mladostne sanjarije o eksotičnih deželah, predvsem pa (avto)poetika: pesnikovo življenje in pesniška usojenost.
STRIPI IN RISOROMANI
Stepančič, Damijan: Pod svobodnim soncem
Gre za priredbo Finžgarjevega kultnega romana Pod svobodnim soncem izpod peresa uveljavljenega pisatelja Gorana Vojnovića in priznanega ilustratorja Damijana Stepančiča, ki je zgodbo upodobil v stripu. Zvesto sta sledila veličastni epski pripovedi o junaški upornosti, boju za svobodo in samostojnost že izpred davnih stoletij. Beseda in slika o Iztokovih idejah o življenju v bratstvu in slogi, znova pričata, da le to ni samoumevno. Drug čas, daleč pred uresničitvijo naše samostojne države, pa še kako opominja na aktualna dogajanja v sodobni Evropi in svetu.
Lavrič, Tomaž: Slovenski klasiki 2 v stripu
Težko pričakovana druga knjiga zbranih del slovenskih klasikov v stripu prinaša novo stotinjo poljudnih slikovnih interpretacij esencialnih del slovenske kulture, tokrat v solo izvedbi enega samega trmoglavega avtorja, ki si je zadal za sveto poslanstvo napaberkovati, obdelati in obelodaniti kar največ od vse raznorodne siline narodove kipeče ustvarjalnosti od plehke pop kulture do plemenitih klasičnih del, od starožitnega ljudskega izročila do še tople sodobne produkcije, v časovnem razponu od 30000 let pred Kristusom do lanske jeseni.
STROKOVNA LITERATURA IN NELEPOSLOVJE
Ko se zgodi samomor učenca ali dijaka: smernice za postvencijo v šoli
Spitzer, Manfred: Digitalna demenca: kako spravljamo sebe in svoje otroke ob pamet
Wolf, Maryanne: Bralec, vrni se domov: beroči možgani v digitalnem svetu
Kako (še) spodbujati zaposlene: nov izbor psiholoških pristopov od A do Ž
Fry, Stephen: Heroes: volume II of Mythos
Petrovec, Dragan: Nasilje pod masko
Viri opisov: beletrina.si, biblos.si, bukla.si, dobreknjige.si, galarna.si, goga.si, miszalozba.com, mladinska-knjiga.si, mohorjeva.org, sanje.si, www.zalozba-chiara.si