Nov koronavirus SARS-CoV-2, ki se je pojavil decembra 2019, in njegovo relativno hitro širjenje po svetu sta pritegnila pozornost strokovnjakov, medijev in splošne populacije. Po prvih primerih, ki so se pojavili v Sloveniji, je v medijih vedno več poročil o trenutnem stanju kot tudi novic, ki v nas vzbujajo občutke strahu in negotovosti. Beremo o množičnih nakupih, ustvarjanju zalog hrane in paničnem vedenju ljudi. Virus, ki se je pojavil, je v zelo kratkem času spremenil naše vsakdanje življenje.
Ljudje se različno odzivamo na novo situacijo in imamo različna stališča o potencialni nevarnosti nalezljivih bolezni. Medtem ko nekateri pozorno spremljajo razvoj dogodkov, drugi niso pretirano zainteresirani. Nekateri posamezniki precenjujejo nevarnost bolezni in s tem prispevajo k pojavu strahu in celo panike, drugi pa podcenjujejo resnično nevarnost in menijo, da kot posamezniki ne morejo storiti ničesar. Običajno je, da se vsak odziva drugače in da imamo različna stališča, vendar se moramo zavedati, da smo vsi obvezani odgovorno ravnati z namenom preprečevanja nastanka in širjenja bolezni. Bodimo odgovorni, spoštljivi in solidarni v odnosu do drugih!
Pri preprečevanju okužbe s koronavirusom je priporočljivo upoštevati naslednje preventivne ukrepe: umivanje rok, higieno kašlja (kašljanje v robec ali rokav), ohranjanje varnostne razdalje, ob simptomih okužbe pokličemo osebnega ali dežurnega zdravnika in upoštevamo njegova nadaljnja navodila, v zdravstveni dom ali bolnico gremo z osebni avtom.
Veliko podrobnosti o novem koronavirusu ni znanih, kar še povečuje zaznavo nevarnosti in s tem povezan občutek strahu. Najpogosteje ga doživljamo v novih in neznanih situacijah, ki jih zaznavamo kot ogrožajoče. Strah je sicer pogosto upravičen in ima zaščitno funkcijo opozoriti osebo in jo pripraviti na potencialno nevarnost, vendar je pretiran strah lahko posledica neresničnih informacij ali napačnega prepričanja.
Za duševno zdravje je treba skrbeti vsak dan, v trenutnem obdobju pa še bolj. V nadaljevanju si lahko preberete, kako to čimbolj učinkoviti storiti.
- Poskusite se izogniti špekulacijam in poiščite verodostojne vire o trenutnem stanju. Govorice, špekulacije in neresnični ali neverodostojni podatki lahko spodbudijo obču-tek tesnobe. Če imate dostop do kakovostnih informacij o virusu, boste lažje obvlada-li negativne občutke (npr. https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov).
- Poskusite predvideti stisko in negativne občutke. Nič nenavadnega ni, da se ob branju novic počutite ranljivo in preobremenjeno, še posebej če imate težave z duševnim zdravjem ali fizičnim stanjem, zaradi katerega ste bolj izpostavljeni učinkom virusa.
- Poskusite ostati povezani na daljavo. V stresnih obdobjih bolje delujemo v družbi in s podporo. Ostanite v stiku s prijatelji na družbenih omrežjih, vendar se poskušajte izogniti senzacionalizmu. Če delite vsebine o koronavirusu, jih delite odgovorno oz.
uporabite verodostojne in preverjene vire informacij. Napačni podatki so lahko vzrok za paniko.
- Izogibajte se predpostavkam. Ne sodite o ljudeh in izogibajte se iskanju krivca za širjenje bolezni. Koronavirus lahko prizadene vsakogar ne glede na spol, narodnost, poklic idr.
- Bodite pozorni na to, kako spremljate razvoj dogodkov v medijih.Pomembno je biti obveščen o razvoju dogodkov, vendar če ugotovite, da vam stalno spremljanje novic povzroča dodaten stres, je pomembno najti ravnotežje oz. omejiti pregled novic.
- Kako se spoprijemati s samoizolacijo?
Nekaterim se izolacija lahko zdi zastrašujoča, vendar je to ukrep, ki je zdaj pomemben in potreben. Obdobje izolacije ni nujno slabo, če ta čas izkoristimo koristno. Zdaj bo več časa za branje knjig, gledanje filmov, telovadbo, iskanje novega znanja na internetu ipd.
Ne pozabimo, da se ne odzivajo vsi enako na situacije potencialne nevarnosti za zdravje. Nekateri bodo reagirali z večjo zaskrbljenostjo in tesnobo. Ne glede na resnost grožnje bodo nekateri posamezniki bolj, drugi pa manj vznemirjeni. Če potrebujete psihološko pomoč, se lahko obrnete na šolsko svetovalno službo:
- Mark Bračič – mark.bracic@vegova.si
- Maja Cukon– maja.cukon@vegova.si
- Sanja Ćorić– sanja.coric@vegova.si
Vir:
Maja Cukon, VEGOVA Ljubljana
Marec 2020